Slovenija je od osamosvojitve naprej gostila že mnogo odmevnih športnih prireditev v skorajda vseh pomembnih športnih panogah. Kritike so bile večinoma zelo ugodne, tujci se pri nas vedno počutijo izvrstno. In kje je domet Slovenije pri prirejanju tovrstnih tekmovanj? Doslej za največji športni dogodek na naših tleh velja lansko evropsko prvenstvo v košarki, ki ni bilo izjemno le iz tekmovalnega vidika, temveč tudi iz finančnega. Eurobasket 2013 je košarkarski zvezi navrgel več kot pol milijona evrov čistega dobička, kratkoročna neto korist na ravni države pa je bila ocenjena na dobrih 23 milijonov evrov.
Direktor članskih košarkarskih reprezentanc Matej Avanzo pravi, da je Sloveniji zaradi organizacijskega uspeha zrasel ugled na mednarodni sceni, »potem ko smo že pred tem veljali za simpatičen in zanesenjaški športni narod«. Naš sogovornik se zaveda, da bo Eurobasket 2013 tako kot vse druge stvari v življenju slej ko prej utonil v pozabo, zato mora KZS hitro poiskati nove izzive. »Ne dvomim, da bomo še kdaj priredili tako odmevno tekmovanje. Svetovno prvenstvo je bržčas prevelik zalogaj zaradi pomanjkanja infrastrukture. Zelo mi je žal, da smo nazadnje zamudili priložnost, da bi Novo mesto dobilo novo sodobno dvorano, ki si jo ta regija zasluži. So pa stroški za prirejanje svetovnih prvenstev višji, ker mora organizator pokriti cene letalskih prevozov vseh udeležencev. Zalogaj bi predstavljale predvsem bolj oddaljene reprezentance, torej ZDA, Avstralija, Kitajska...« je nizal Avanzo in pripomnil, da je v Sloveniji dovolj potenciala in znanja za organizacijske podvige, »saj smo posrečena kombinacija nemške discipline in balkanske iznajdljivosti«. Če bo Ukrajina zaradi zadnjih nemirov primorana odstopiti naslednje evropsko prvenstvo, pa kljub vsemu ni pričakovati, da bo Fiba kot nadomestno deželo gostiteljico izbrala Slovenijo. Favorit naj bi bila Francija, se pa že pojavljajo namigovanja, da bi tekmovanje gostilo več držav hkrati.
Tujci se učijo od Slovencev
Veliko izkušenj z organizacijo mednarodnih prireditev imajo discipline, ki so pod okriljem Smučarske zveze Slovenije. Slovenija je gostila številne tekme za svetovni pokal v najbolj priljubljenih zimskih panogah. Smučarski skoki v Planici, pokal Vitranc in Zlata lisica spadajo med tradicionalna prizorišča, brez katerih si je težko predstavljati zimsko sezono. Tudi organizatorji biatlonskih tekem na Pokljuki so prekaljeni, na Rogli so v zadnjih letih v ospredju deskarji, v časih Petre Majdič so bile tam tudi tekme v smučarskih tekih. Od slovenskih organizatorjev se učijo tudi tujci. V Planico na primer vsako leto pride več kot 50 gostov z željo, da bi se čim več naučili od planiških organizatorjev in znanje prenesli v svoje domače okolje. Ker bo v Planici kmalu dokončan nordijski center, bo tam mogoče organizirati tudi svetovno prvenstvo. Planica se poteguje za organizacijo prvenstva leta 2019, za kar ima realne možnosti. Tudi za organizacijo prvenstva leta 2017 jih je imela, a so znani dogodki ob glasovanju v Južni Koreji odnesli organizacijo prvenstva.
Medtem ko bo športna infrastruktura bržčas pravočasno zgrajena in izkušenj ter znanja z organizacijo mednarodnih prireditev tako planiškim kot tudi drugim (kranjskogorskim, mariborskim, pokljuškim...) organizatorjem ne manjka, pa je Slovenija omejena pri spremljajoči infrastrukturi, na kar opozarja Srečko Medven, generalni sekretar organizacijskega komiteja pokala Vitranc. »Problem velikih prireditev v Sloveniji niso toliko športna prizorišča kot preostala infrastruktura, kar bo občutila tudi Planica, če bo dobila organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva. Cestna infrastruktura v Zgornjesavski dolini je katastrofalna, problematični so parkirni prostori pa hotelska infrastruktura. To območje nima hotela s petimi zvezdicami, ki je nujno potreben za tako tekmovanje. Okrepiti bi bilo treba energetsko in komunikacijsko infrastrukturo,« je dejal Srečko Medven, ki je bil vključen tudi v projekt olimpijskih iger treh dežel. Takrat se je Slovenija skupaj z Italijo in Avstrijo (nosilec kandidature je bil Celovec) potegovala za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006, ki jo je dobil Torino. »Če bi se MOK držal svoje filozofije, bi namesto Torinu moral dati igre Celovcu. Ideja je bila fantastična in pripeljana tako daleč, da bi bile igre izvedljive,« je dodal. Toda prevladal je kapital nad romantično idejo o sožitju med deželami in športnem duhu. Če je takrat še bilo nekaj možnosti za organizacijo takšnih iger, je danes to povsem utopično. Lep primer so zadnje igre v Sočiju, kjer je Rusija zapravila 51 milijard ameriških dolarjev. Tudi organizacija svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v sodelovanju s Trbižem ali Bad Kleinkirchheimom je trenutno lahko le lepa želja (pred časom se je že porodila ideja o takšni kandidaturi, a je ostalo le pri tem). Ne le zato, ker Slovenija nima smukaške proge in ker bi bilo treba urediti spremljajočo infrastrukturo, ampak tudi zaradi norm mednarodne smučarske zveze (FIS), ki zahteva eno prizorišče tekem z enotno ciljno areno, kar v Sloveniji ni mogoče izvesti. Zgovoren je tudi podatek, ki ga je navedel Medven: »Ne vem, ali je ta informacija povsem točna, toda po mojih podatkih je regija v spremljajočo infrastrukturo za svetovno prvenstvo v Schladmingu vložila okoli 150 milijonov evrov.«
Še bolj je zaradi narave športa in infrastrukturnih ter tržnih limitov pri organizaciji mednarodnih prireditev na najvišji ravni omejena Nogometna zveza Slovenije. Da evropskega ali svetovnega prvenstva v nogometu v Sloveniji ni mogoče organizirati, ni dvoma. Je bilo pa zato v minulih letih pod okriljem NZS organiziranih več mednarodnih tekmovanj (kvalifikacijskih turnirjev) za mlajše kategorije. Najbolj odmevno je bilo evropsko prvenstvo do 17 let, na katerem so se predstavili bodoči nogometni zvezdniki. Ker je bilo prvenstvo uspešno, so se porodile zamisli o organizaciji prvenstva v še kakšni kategoriji višje. »Ocenjujemo, da bi bilo z nekaterimi izboljšavami na področju infrastrukture mogoče organizirati evropsko prvenstvo do 21 let ali svetovno prvenstvo do 20 let. Za prvenstva na članski ravni, razen morda v dvoranskem nogometu, Slovenija žal ni kandidat,« so nam sporočili z NZS in dodali, da so po EP do 17 let dobili signale z Evropske nogometne zveze, da bi se s takšno organizacijsko ravnjo lahko lotili tekmovanja v starostnih kategorijah do 19 in 21 let.
Kmalu tudi hokejska in rokometna elita?
Slovenski hokejisti so od leta 1998 že petkrat gostili svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda, hokejska zveza pa je vselej žela pohvale na račun organizacije in gostoljubja. Zakaj je tako, smo preverili pri nekdanjem dolgoletnem šefu HZS in vplivnem funkcionarju v mednarodnih hokejskih vodah Ernestu Aljančiču. »Spomnim se, da so vedno prav vsi radi prihajali k nam. Veste, Slovenci smo za tujce zelo gostoljubni, med seboj pa nismo tako prijazni. Morda se pozna, da imamo nekakšno avstro-ogrsko šolo, zato smo tako natančni in dobri organizatorji. Vedno realiziramo tisto, kar se dogovorimo, ali pa naredimo še boljše. V tujini ni vedno tako,« razmišlja Aljančič.
Prepričan je, da ima Slovenija še vedno možnosti za organizacijo svetovnega prvenstva skupine A, saj bi z dvoranama v Stožicah in na Jesenicah za zdaj še lahko zadovoljili minimalne kriterije. »Bili smo že v precej resnih kombinacijah, da bi dobili prvenstvo leta 2016, a se ni izšlo. Če gostiš najboljše reprezentance sveta, so stroški precejšnji, gostitelj pa ima dodobra zvezane roke, kar zadeva televizijske pravice in pravice za oglaševanje. Brez pomoči države si je nemogoče predstavljati uspešno prvenstvo na najvišji ravni,« je iz Bolgarije, kjer te dni poteka turnir hokejistov do 18 let, še sporočil Aljančič.
Morda pa bodo po letu 2020 svetovno prvenstvo gostili rokometaši. Generalni sekretar rokometne zveze Goran Cvijić ne izključuje možnosti, da bodo v RZS vložili kandidaturo, pri kateri po njegovih besedah ne bi bili povsem brez možnosti za uspeh. »Prednost je, da imamo dovolj dobre infrastrukturne zmogljivosti, poleg tega pa mednarodni organizaciji ni treba nič plačati za pridobitev organizacije, ampak bi v tem primeru mi dobili milijon švicarskih frankov,« pravi Cvijić. Spomnimo, da je Slovenija veliko rokometno tekmovanje nazadnje gostila leta 2004 in se na evropskem prvenstvu zavihtela na drugo mesto. Če bodo dovolj dobri pogajalci, pa bodo leta 2017 prvenstvo stare celine gostili odbojkarji. Slovenija bo kandidirala skupaj s Hrvaško, eden glavnih pobudnikov pa je ljubljanski župan Zoran Janković.