Šport ne splete zgolj prijateljskih vezi med športniki, pač pa tudi ljubezenska razmerja. Prakso poznajo tako v Sloveniji kot širnem svetu. Zdaj poškodovana ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn je za življenjskega partnerja izbrala specialista za golf in rojaka Tigerja Woodsa, ki jima rumeni mediji zaradi slave ves čas dihajo za ovratnik. Znan par v globalnem smislu sta tudi nekdanja teniška šampiona Andre Agassi in Steffi Graf, ob vseh uspehih pa sta v smučarskih vodah zelo prepoznavna tudi Slovenka Tina Maze in Italijan Andrea Massi, ki je vodja njene ekipe. Omenjena sta bila pod drobnogledom domačega rumenega tiska predvsem v zadnjih mesecih, ko se je na veliko ugibalo, ali sta se razšla.
Nista pa Mazejeva in Massi edini zaljubljeni par v slovenskem športu. Plavalcu Petru Mankoču posteljo greje estonska plavalka Triin Aljand, sveže zaljubljena sta odbojkarja Jernej Potočnik in Monika Potokar, večletno zvezo sta spletla nekdanja košarkarja Jaka Daneu in Urša Žen, skupaj sta tudi nekdanji alpski smučar Tomaž Čižman in nekdanja rokometašica Simona Šturm, prav tako nekdanji košarkar Uroš Ivanovič in ikona rokometašic Krima Deja Doler, pa nekdanja košarkarica Urša Čadež in nekdanji rokometni reprezentant Andrej Kastelic ter znanca iz namiznega tenisa Jože Urh in Andreja Ojsteršek...
Petkovšek je v telovadnici izza zavese navihano opazoval svojo bodočo partnerico
Pred štirinajstimi leti sta se pobliže spoznala telovadec na bradlji Mitja Petkovšek in telovadka v ritmični gimnastiki Mojca Rode. Petkovšek z nasmeškom pravi, da sta vzorčen primer zaljubljenega para v vrhunskem športu. Zanimiva je prigoda, kako sta se spoznala. »Danes se z veseljem spominjam tistih časov, ko smo bili vsi malo bolj navihani. V telovadnici v Šiški smo imeli telovadci in telovadke treninge ob isti uri, vendar je prostor prekrivala zavesa. Vedno smo malo kukali na drugo stran zavese, pa tudi telovadkam je včasih kakšen rekvizit kakor ponesreči ušel k nam. To so bili prijetni časi,« se spominja Mitja Petkovšek in se pohvali, da sta s soprogo verjetno najbolj trofejni športni par v Sloveniji. Ko sta se spoznavala, je bil Mitja Petkovšek vzornik svoji partnerici glede odnosa do športa, resnosti in profesionalizma. »Zdaj pa dostikrat reče, kako sem se spremenil (smeh). Mojca je lani sklenila kariero, v vseh teh letih pa sva se veliko spodbujala,« pristavi.
Ker življenje športnika zaradi vseh tekmovanj in poti ni enostavno, se mora partner veliko prilagajati. Mitji Petkovšku in Mojci Rode je bilo iz tega vidika lažje, saj poznata vse zakonitosti športa. »Ko me kdo vpraša, ali je lažje živeti s športnico, mu vedno odgovorim pritrdilno. Športnik gre namreč v svoji karieri skozi veliko preprek. Tisti ljudje, ki niso profesionalno vpeti v šport, niti ne morejo vedeti za vsako malenkost, ki je lahko zelo pomembna. Verjamem, da šport še poglobi odnos med partnerjema,« je govoril Mitja Petkovšek, ki svoji hčeri prav tako vzgaja v športnem duhu. Zdaj je še prezgodaj reči, katero panogo bosta vzljubili. Mama Mojca si želi, da bi pobliže spoznali ritmično gimnastiko, oče pa pravi, da morata znati narediti tudi salto.
Norvežan Hattestad zapel Višnarjevi slovensko ponarodelo pesem
V mednarodno športno ljubezensko zvezo pa sta pred petimi leti skočila slovenska smučarska tekačica Katja Višnar in norveški as Ola Vigen Hattestad. Oba sta specialista za sprint, iskrice med njima pa so poskočile na progi na eni od tekem svetovnega pokala. Višnarjeva je dejala, da je izbranca njenega srca zanimalo veliko podrobnosti o Sloveniji, zato je že kmalu po začetku zveze obiskal njene kraje. »Bil je navdušen nad lepotami naše dežele, potem pa sem mu tudi sama vrnila obisk. Veliko časa sva preživela skupaj in si naredila urnik, kako bi imela čim več trenutkov zase. Zdaj že nekaj let trenirava skupaj. Sprva sva imela bazo v Sloveniji, pred dvema letoma pa sva kupila hišo blizu Lillehammerja, zato večino treningov opraviva na Norveškem,« je dejala Katja Višnar. Skandinavija se ji je močno prikupila, saj pravi, da so ljudje preprosti, smučarski tek pa je v deželi vikingov na lestvici priljubljenosti zelo visoko.
Sprva sta se sporazumevala v angleškem jeziku, nato pa sta oba pokazala interes za učenje partnerjevega maternega jezika. Kot pravi Katja Višnar, je imel Ola Vigen Hattestad precej več težav s slovenščino kot ona z norveščino. »Ola je hitro spoznal, kako zahteven je slovenski jezik, meni pa se norveška slovnica ne zdi preveč težavna. Se pa še danes spomnim dneva, ko me je Ola zelo presenetil z znanjem našega jezika. Nekega dne me je nenapovedano obiskal in na kitaro zaigral pesem 'Ko boš prišla na Bled'. Takrat kar nisem mogla verjeti, kako dobro je zapel besedilo, saj gre vendarle za zahtevno pesem. Še danes se kdaj pošaliva na to temo,« je sklenila slovenska olimpijka, ki na prihajajočih igrah v Sočiju ne bo pogrešala svojega izbranca, saj sta oba dobila vizum za tekmovanje v Rusiji.
Vzajemno razumevanje športnih parov
Glede na to, da v svetu športa preživijo večino časa in tam spoznajo največ ljudi, je povsem razumljivo, da mnogi športniki spletejo ljubezenske vezi. Tako pravi specialistka klinične psihologije Ivna Bulić Vidnjevič, ki pojasnjuje, da je v takšnih razmerjih ena od velikih prednosti vzajemno razumevanje življenja vrhunskega športnika, v katerem je vse podrejeno zastavljenemu cilju, ki zahteva veliko odrekanja in žrtvovanja. »Vrhunski športniki preživijo adolescenco in mlado odraslost, ko drugi pridobivamo za socialne odnose pomembne izkušnje, v intenzivnem treningu. Izkušenj s socialnimi odnosi imajo manj oziroma so izkušnje drugačne. V razmerju dveh vrhunskih športnikov imata oba podobne socialne veščine, kar je seveda tudi prednost.« Med pomanjkljivostmi je najbolj očitna težava organizacija časa za preživljanje v dvoje. Malo skupnega časa vedno predstavlja tveganje odtujevanja oziroma potencialno veliko bolj površne odnose. Vprašljiva je tudi sposobnost vzajemne empatije.
Ker pomemben del življenja vrhunskega športnika predstavlja izbran šport, je malo trenutkov, ko lahko glavo povsem odklopi in se osredotoči na druge stvari. »Šport je prevladujoče interesno področje vrhunskega športnika in verjetno želi o tem govoriti in razmišljati tudi doma. V fazi spoznavanja partnerja si ljudje za trajnejša razmerja običajno izberemo partnerje, s katerimi imamo dovolj skupnih tem in s katerim nam je preživljanje časa prijetno. Verjetno tudi v razmerjih vrhunskih športnikov ni tema pogovora vedno in samo le šport, kadar je, pa je verjetno to za oba prijetno,« pravi Bulić-Vidnjevičeva, ki ob tem izpostavi razumevanje vrhunskega športnika, da je življenje partnerja podrejeno rezultatu. »Razumeta časovno stisko, prehranske zahteve, nujo treninga, občutke zmage in poraza ter utrujenost. Te izkušnje so jima skupne, zato se lahko podpirata in si svetujeta. V tem smislu jima je mnogo lažje, kot če bi izbrala partnerja, ki takšnih izkušenj nima in bi lahko postavljanje rezultata pred preživljanje skupnega časa v odnosu razumel kot zavrnitev.«
Življenje vrhunskega športnika je v času kariere osredotočeno na treninge, tekme in potovanja, zato je prostorsko in časovno usklajevanje največja pomanjkljivost takšnih razmerij. »Kakšen bo njun odnos, je odvisno od tega, kako jima bo uspelo izkoristiti skupni čas, koliko bližine vsak od njiju potrebuje, koliko je v odnosu zaupanja, ljubosumnosti in zvestobe,« meni Bulić-Vidnjevičeva in hkrati opozori na pomembno podrobnost: »Vrhunski športniki so v večini od majhnega vajeni malo preživljanja časa z ljubljenimi osebami, tako da verjetno tudi v odraslosti preživljanje časa z najdražjimi pogrešajo manj. Vprašanje je, kaj se s takšnim razmerjem zgodi po zaključku športne poti, ali je takrat odnos še vedno funkcionalen.«