V slovenskem taboru so lahko v glavnem zadovoljni z izkupičkom na uvodnem turnirju lige narodov, saj se domov vračajo z le enim porazom. Z izjemo Jošta Kržiča in Grege Okrogliča so priložnost za igro dobili vsi igralci, niti ene tekme pa niso odigrali v popolnoma enaki postavi, kar je zagotovo vplivalo tudi na končni izplen. To je bilo še posebej očitno na zadnji tekmi proti Braziliji, ko v ekipi ni bilo kapetana Tineta Urnauta in Dejana Vinčića, Jan Kozamernik pa sploh ni stopil na igrišče. Z njimi bi bil razplet zagotovo drugačen, toda ena osnovnih nalog selektorja Fabia Solija in njegovih pomočnikov je pomlajevanje reprezentance.
»Na igrišču je bilo morda res nekaj igralcev, ki nimajo veliko izkušenj z igranjem na tej ravni, vendar rezultat na tej tekmi ni bil najpomembnejši. Tisto, kar si želim od ekipe, je, da ohranja in v srcu nosi duha reprezentance,« je dejal Italijan na slovenski klopi Fabio Soli ob porazu z nekoč najmočnejšo reprezentanco na svetu.
Izgubili so svoj način igranja
Slovenski odbojkarji so svojo najboljšo predstavo na turnirju prikazali na uvodni tekmi proti Kubi, nato pa je njihova igra iz dvoboja v dvoboj nekoliko padala. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da so v 37 urah odigrali kar tri zahtevne tekme, kar je zagotovo vplivalo na njihovo svežino in zbranost.
»Zagotovo ni preprosto v tako kratkem času igrati treh težkih tekem, a kljub temu ne bi smeli izgubiti svojega načina igranja – in ravno to me je najbolj zmotilo. Ne glede na okoliščine bi morali ostati zvesti svojemu sistemu in igrati svojo odbojko, tako pa smo izgubili osredotočenost na tisto, kar bi morali početi na igrišču. To se je najbolj poznalo v obrambi, pa tudi energija ni bila prava,« je še povedal Soli, ki je na štirih tekmah vseeno videl veliko pozitivnih stvari.
»Ne glede na poraz proti Braziliji moram pohvaliti svoje igralce, ki so se trudili na vseh štirih tekmah. Vsakič ko so padli, so se borili in – z izjemo zadnje tekme – znali vstati ter se vrniti v igro. To je tisto, na čemer moramo graditi,« je dodal 45-letni selektor Slovenije.
Odsotnost Klemna Čebulja, Alena Pajenka in Gregorja Ropreta bo težko nadomestiti v tako kratkem času. Na sprejemu bo zdaj še večja odgovornost na ramenih Roka Možiča, ki po težavah s poškodbami v minuli sezoni še išče svojo pravo formo. V bloku sta glavni alternativi Pajenku Janez Janž Kržič in Sašo Štalekar, na mestu organizatorja igre pa je nase opozoril 18-letni Nejc Najdič. Svojo priložnost je odlično izkoristil Nik Mujanović, ki ima za sabo odlično sezono v Franciji, medtem ko Tonček Štern še ni ujel lanske forme.
Na vseh področjih so še rezerve
Tudi pogled na statistične podatke razkriva, da je v igri slovenske reprezentance še precej rezerv – pravzaprav na vseh področjih. Sprejem je bil razmeroma skromen, saj je znašal od 39 odstotkov proti ZDA do 43 odstotkov na tekmi z Iranom. Bolj razpoloženi so bili Slovenci v napadu – zanimivo, najbolj proti Braziliji (54 odstotkov), najmanj pa spet proti ZDA (42 odstotkov). Z devetimi asi so se izkazali proti Iranu, medtem ko so na zadnji tekmi dosegli le eno neposredno točko z začetnim udarcem. Tudi v bloku je bil trend podoben: od trinajstih uspešnih blokov na uvodni tekmi s Kubo so padli na le tri proti Braziliji.
»Na zadnji tekmi nam je nekoliko zmanjkalo energije in samozavesti, zlasti v končnicah nizov, medtem ko so Brazilci svoje delo opravili odlično. Ne glede na ta poraz smo lahko s celotnim turnirjem zadovoljni. Selektor je priložnost ponudil skoraj vsem igralcem, veliko smo rotirali in veliko stvari opravili dobro. Seveda pa ostajajo malenkosti in določene zadeve, ki jih moramo popraviti na naslednjih turnirjih,« se pomanjkljivosti zaveda Tonček Štern.
Brez poraza le še Poljska
Hkrati s turnirjem v Riu de Janeiru sta potekala še turnirja v Quebecu in Xianu. V Kanadi tako kot v Braziliji nobena ekipa ni končala brez poraza, na Kitajskem je to uspelo le Poljski. Po štirih krogih so tako v vodstvu Poljaki, z enim porazom pa jim sledijo Japonska in Brazilija (po devet točk) ter Italija in Slovenija (po osem). Dvakrat so zmagale Kanada (7 točk), Ukrajina (7), Kitajska (6), Francija (5), Bolgarija (5), ZDA (5) in Argentina (5); po eno zmago imajo Nemčija (6), Iran (4), Kuba (3), Turčija (3), Nizozemska (3) in Srbija (3). Na turnirju v Burgasu bo Slovenija igrala s Turčijo, Bolgarijo, Francijo in Japonsko.
