Prvo tekmovanje, ki mu pravijo tudi olimpijske igre motokrosa, je bilo že davnega leta 1947 na Nizozemskem, odpadlo je le enkrat (leta 2020 zaradi pandemije koronavirusa), letošnja izvedba pa bo že 78. v zgodovini. Njegova posebnost je, da se v vsaki od skupno treh voženj pomerijo vozniki dveh različnih razredov: najprej MXGP in MX2, nato MX2 in MX Open, na koncu pa še MXGP in MX Open. Za končni rezultat vsake reprezentance šteje točkovni izkupiček petih najboljših uvrstitev (voženj), najslabša se črta, zmaga pa ekipa z najmanjšim številom točk oziroma tista, ki zbere največ visokih uvrstitev (mest). Letos je prijavljenih 37 reprezentanc: po sobotnih kvalifikacijah se jih najboljših 19 uvrsti v finale A, ostale pa v finale B, iz katerega le prvo mesto pelje v glavni finale dvajseterice.
Slovenski selektor Sašo Kragelj je za letošnji nastop v Crawfordsvillu v ameriški zvezni državi Indiana nedaleč od legendarnega Indianapolisa izbral Tima Gajserja, Jana Pancarja in Jako Peklaja. To so isti trije vozniki, ki so lani v Matterley Basinu s končnim sedmim mestom dosegli najboljšo uvrstitev Slovenije na njenih dosedanjih 27 nastopih v zgodovini pokala narodov. Pred tem sta bili najboljši uvrstitvi države, ki je premierno nastopila leta 1993 v Avstriji, deveti mesti iz Francije 2023 in Velike Britanije 1998.
»Vsi trije fantje, ki so lani na tem tekmovanju dosegli nov mejnik, so v odlični formi. Dejstvo je, da spadamo med osem najboljših reprezentanc na svetu, želja vseh nas v ekipi in okoli nje pa je seveda čim boljša uvrstitev, po možnosti izboljšanje lanskega sedmega mesta,« pravi selektor Sašo Kragelj, ki pa se dobro zaveda še nečesa. »Za to je seveda potrebna obilica športne sreče, da se vse stvari 'poklopijo'. Prepričan sem, da bodo fantje dali vse od sebe in da se bomo veselili velikega uspeha.«
Proga velika neznanka
Glavni slovenski adut na novi progi Ironman, ki je – z izjemo domačih ameriških voznikov – velika neznanka za vse ostale, bo seveda Tim Gajser. »Zelo sem zadovoljen, da sem nedavno zadnjo dirko za svetovno prvenstvo v Avstraliji končal na stopničkah, zdaj pa se veselim zadnje dirke v tej sezoni v ZDA. Mislim, da imamo vrhunsko ekipo, ki je sposobna za velike dosežke. Že na lanski dirki smo pokazali in dokazali, da smo se sposobni peljati in kosati z najboljšimi na svetu, verjamem pa, da bo tako tudi letos. To je le ena tekma, na kateri se lahko veliko zgodi, upajmo pa, da bo športna sreča na naši strani,« se nadeja 29-letni Tim Gajser, ki je Matterley Basinu dobil obe vožnji, Jan Pancar je bil 15. in 16., Jaka Peklaj pa 34. in 36.
»Proga bo nova in zaradi tega neznana za večino tekmovalcev, saj jo poznajo zgolj tisti, ki vozijo v ameriškem prvenstvu. Toda vsi smo vozniki najvišje ravni in se bomo skušali čim uspešneje prilagoditi,« dodaja Gajser, ki je v Hondo prišel leta 2014 in z njo osvojil kar pet naslovov svetovnega prvaka (enega v MX2, štiri v MXGP) in dosegel skupno 52 zmag (5 + 47), konec leta pa jo zapušča. »Do 31. decembra 2025 imam še veljavno pogodbo s Hondo, do takrat ne bo nič uradnega, več pa za zdaj ne morem in ne smem povedati. Lahko povem le to, da bo v novi sezoni prišlo do nekaterih sprememb. Vse je stvar dogovora, tako da bomo videli, kako in kaj. Če bo pokal narodov zadnja dirka v tej ekipi, bo zame kar...čustveno.«
Brez tovarniškega motorja
Jan Pancar je v zadnji sezoni za SP odpeljal vseh 20 dirk, s 321 točkami pa je osvojil končno 11. mesto v MXGP. »Moja letošnja sezona je bila kar dobra, čeprav sem imel nekaj manjših poškodb in na začetku zastrupitev s hrano. To me je malce ustavilo pri doseganju boljših rezultatov, sem pa pokazal nekaj dobrih voženj in v skupnem seštevku za SP za dve mesti izboljšal končno uvrstitev in zbral 34 točk več,« meni 25-letni Jan Pancar, ki očitno tudi v novi sezoni ne bo dobil tovarniškega motorja, ampak bo spet dirkal kot član družinske ekipe z očetom Igorjem. Pred zadnjim dejanjem sezone dodaja: »Proga ima trdo podlago, zato bi morala ustrezati vseh trem. Ker vsi trije spremljamo tudi dirke ameriškega prvenstva, smo lahko na televiziji in drugih kanalih videli, kakšna je. Imamo pa tudi znanje in se je ne bo težko naučiti.«
Z 18 leti je Jaka Peklaj najmlajši med slovensko trojico, ki bo nastopila na spektaklu v ZDA: v soboto bodo kvalifikacije za glavno dirko, v nedeljo najprej finale B, nato pa še vrhunec – veliki finale A. Peklaj je v minuli tekmovalni sezoni vozil tudi na dveh dirkah v razredu MX2 za SP in se na obeh vpisal med dobitnike točk: na Švedskem je osvojil dve, na Nizozemskem pa eno. »Prav ti dirki sta zame še dodatna motivacija pred pokalom narodov. Letošnja sezona je bila boljša kot lanska, kar je dokaz mojega napredka. Seveda pa imam še nekaj prostora za izboljšanje svojih voženj in sebe kot voznika, zato sem tudi pred tem tekmovanjem optimistično razpoložen,« ocenjuje Jaka Peklaj.
