Slovenska kolajna bi bila čudež

Čeprav se je Robert Kranjec po prvem skoku, ko je pristal pri 120,5 metra, soborcem opravičeval za spodrsljaj, ker je bil prepričan, da je pustil ekipo na cedilu, ga nihče ni obsojal, ampak so ga tolažili, da je za njih velik junak, ker je tvegal svoje zdravje v dobrobit ekipe. Tudi če bi Kranjec skočil deset metrov dlje, Slovenija ne bi osvojila kolajne. Šest reprezentanc, ki so kandidirale za kolajne, je izvedlo ostro zračno bitko, v kateri so vsi odločno napadali in delali presenetljivo malo napak. V zraku je bilo čutiti, kako so Nemci in Avstrijci motivirani, potem ko so na tekmah posameznikov ostali brez odličja.

Spominjali so na neustrašne bojevnike, ki so v želji po uspehu tvegali do skrajnosti. Dvoboj prvih skakalnih velesil Avstrije in Nemčije je bil prava epska bitka, v kateri je v zadnji predaji Nemec Severin Freund odbil napad Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja ter ubranil minimalno prednost za naslov olimpijskega prvaka. Freund je s tem z obrestmi obračunal vso smolo, ki se ga je držala minule dni, saj je na srednji skakalnici padel, na veliki pa končal na najbolj nehvaležnem četrtem mestu, potem ko ga je v finalu z zmagovalnega odra zrinil Prevc. Avstrijski trener Alexander Pointner je bil takoj po skoku Freunda prepričan o zmagi svojega moštva, a na semaforju so številke pokazale drugače.

Slovenska reprezentanca niti v enem trenutku ni bila v območju kolajn, od katerih se je oddaljevala iz skoka v skok. »Na tako velikem tekmovanju, kot so olimpijske igre, si napak, če si med favoriti, ne smeš privoščiti. Mi smo jih naredili preveč. Vesel sem, da je Kranjec sploh nastopil in s finalnim skokom dokazal svojo kakovost, potem ko je v minulih dneh doživljal peklenske muke in je njegovo koleno zdržalo. Nihče ne krivi Kranjca za slabši prvi skok, tudi Damjanov prvi in Tepešev finalni skok bi lahko bila boljša. Potem ko je Prevc solidno odskakal tekmi posameznikov, je bil na moštveni tekmi z vrhunsko predstavo razred zase. S tem je dokazal, da je iz pravega testa, in tisto, kar je pokazal na zadnji tekmi, mu je morda manjkalo na preizkušnjah posameznikov. Za kolajno na ekipni tekmi je treba imeti štiri vsaj solidne, če ne že odlične skakalce,« je tekmo ocenil slovenski selektor Goran Janus. Posebej je poudaril, da ni razočaranja, ker so Nemci, Avstrijci in Japonci leteli v svojem razredu. Cilj slovenske reprezentance pred sezono je bil uvrstitev do petega mesta.

Če je Slovenija ostala brez ekipne kolajne, si je Prevc z najboljšim dosežkom med posamezniki, ko je bil boljši tudi od dvakratnega olimpijskega prvaka Kamila Stocha, ki je s Poljsko osvojil četrto mesto, kar je za njih manj od pričakovanj, priskakal vsaj tolažilno nagrado večera. »Tolažilna nagrada nič ne šteje. Užival sem v svojih skokih, ker boj za vsak meter ni bil tako brutalen kot na prejšnjih dveh preizkušnjah. V skokih se lahko hitro vse obrne. Končne uvrstitve so realne, saj so dosežki takšni, kot so jih skakalci kazali že na treningih. Borili smo se do konca, a tekmeci so bili premočni, zato smo jim čestitali,« je menil slovenski junak olimpijskih iger Peter Prevc.

Nikoli si ni predstavljal, da se bo v domovino vrnil z dvema kolajnama. »Uspeli so mi trije dobri nastopi. To je tisto, kar me pomirja. Ne vem, kam bom dal kolajni. Glede na obveznosti, ki me čakajo v naslednjih dneh, ju bom še kar nekaj časa nosil s seboj,« je dodal Prevc, ki gre z vrhunsko formo proti skandinavski turneji, svetovnemu prvenstvu v poletih v Harrachovu in finalu v Planici. A obenem se zaveda, da ne sme ponoviti lanske napake, ko se je po dveh kolajnah na svetovnem prvenstvu v Predazzu na skandinavski turneji uvrščal okoli petnajstega, dvajsetega mesta. Odločen je, da bo ostal zbran, da ga uspeh ne bo zanesel, saj je v svetovnem pokalu na drugem mestu in v boju za veliki kristalni globus. Po jutrišnji vrnitvi v domovino ga čaka obilo obveznosti, preden bo v ponedeljek odpotoval na skandinavsko turnejo. »Do srede zvečer se bom pripravljal na to, kaj me čaka, nato se bom prepustil toku dogodkov. Športniki med sezono nimamo časa za proslavljanje uspehov. Treba je misliti naprej. Ne razmišljam o rumeni majici, zanimajo me le brezhibni skoki, kar je zelo težko narediti,« je končal Prevc.

Robert Kranjec ni mogel prikriti razočaranja, potem ko je v prvem skoku naredil napako. »Trudil sem se po najboljših močeh, a očitno premalo. Tudi če bi skočil 130 metrov, bi bilo premalo, a bi se jaz počutil bolje. Zgodil se mi je najslabši možni scenarij. Vse leto trdo treniraš, vsak dan se zbudiš z mislijo na olimpijske igre, si v dobri formi, ko pa prideš na dogodek leta, se težko poškoduješ. Če ne bi šlo za olimpijske igre, ne bi tvegal z nastopom in tako zelo veliko postavil na kocko. Če bi mi zarobilo smučko, bi si potrgal vezi v kolenu. Želel sem pomagati ekipi. Vse sem naredil za to, da bi dal moštvu čim več, ampak žal se ni izšlo s kolajno,« je povedal vidno razočarani 32-letni Robert Kranjec. Če bo užival v skokih, bo motiviran in tekmeci ne bodo boljši od njega, bo morda nastopil na naslednjih olimpijskih igrah čez štiri leta v Južni Koreji. V četrtek ga čaka zdravniški pregled na Jesenicah, po katerem bo znano, v kakšnem stanju bo koleno. Nato se bodo odločili, ali bo izpustil le tekmo v Falunu ali vso skandinavsko turnejo in se pripravil za svetovno prvenstvo v poletih, ki je zanj izziv, saj bi branil zlato kolajno iz Vikersunda. Nesporno dejstvo je, da poškodba ni nedolžna.

Jurij Tepeš je bil s svojo predstavo na sinočnji tekmi zelo zadovoljen. »Nihče nikomur ne sme ničesar očitati. Vsi smo dali vse od sebe. S poškodbo, kakršno ima Robi, ne moreš skakati tako zanesljivo, kot ko si zdrav. Ne preostane mi drugega, kot da mu čestitam, da se je s takšno poškodbo usedel na startno klop in nam omogočil, da tekmujemo skupaj. Zame ni grenkega priokusa, ker smo ostali brez kolajne, potem ko smo zmagali letos na dveh tekmah. Če pogledamo izide s treningov, bi bil zame čudež, da bi osvojili kolajno. Čudeži se ne dogajajo vsak dan. Naš nastop je bil zelo dober, uvrstitev ni slaba. Tekmecem smo čestitali, ker so bili boljši, a do konca je še nekaj tekem, da jim pokažemo zobe,« je nastop analiziral Jurij Tepeš. Trdi, da so bili trije Slovenci, ki so bili brez posamične kolajne, prav tako motivirani kot reprezentanci Nemčije in Avstrije, ki sta bili tukaj še brez odličja. »Upaš lahko, realnost je nekaj drugega. S tem ni konec sveta za nas,« je pripomnil vedno zgovorni Ljubljančan. Drugi Ljubljančan, Jernej Damjan, je Robiju še enkrat sporočil, naj se ne sekira preveč, ker se napaka lahko pripeti vsakemu. »Danes so imeli tekmo brez napak nosilci kolajn. Mi smo takšno uprizorili v Zakopanah, žal pa takrat to ni bila olimpijska tekma,« je menil Jernej Damjan.