Skok, kakršnega je izvedel v soboto v kvalifikacijah, ko je zasedel 33. mesto, je bil šolski primer za učbenike smučarskih skokov, kaj se zgodi, če skakalec prezgodaj odskoči. Prevc je to naredil meter in pol prej, preden bi moral, zato je šel s slabimi občutki na tekmo. Na njej ni potrdil slovesa velemojstra, ki je najboljši takrat, ko je treba, saj mu je v pravi vetrovni loteriji šele finalni skok uspel v skladu z njegovim slovesom velikega mojstra.
Potem ko je bil Prevc po polovici turneje v sendviču med Avstrijcema Stefanom Kraftom in Michaelom Hayboeckom, je včeraj dejansko izpadel iz boja za skupno zmago. Oba avstrijska mladca bi morala narediti velike napake na jutrišnjem finalu v Bischofshofnu, ki pa ima vendarle svoje zakonitosti. Skakalnica v Bischofshofnu je pravo nasprotje Innsbrucka. Zaletišče je dolgo in položno, odskočna miza pa zelo dolga, zato je potrebne veliko potrpežljivosti. A tudi takšen spodrsljaj, kot se je včeraj zgodil Prevcu, ni nobena tragedija, ampak sestavni del športa, zato ga mora sprejeti kot novo lekcijo na poti zorenja do superšampiona. V športu ni vse le napad, ampak mu mora biti izziv za Bischofshofen obramba tretjega mesta, ki prinaša tudi sodelovanje na zaključni slovesnosti. Obenem pomeni izboljšanje njegove najboljše skupne uvrstitve, potem ko je bil lani četrti.
