V Bischofshofnu bo v soboto ob 16.30 veliki finale 72. novoletne turneje v smučarskih skokih. Pred zadnjim dejanjem smo se pogovarjali s selektorjem slovenske reprezentance Robertom Hrgoto, ki je zadovoljen z dosežki na prvih treh skakalnicah.
Vaša ocena slovenskih nastopov po treh četrtinah novoletne turneje?
Pred turnejo smo si vsi želeli zlatega orla. Čeprav ga ne bomo osvojili, to ne pomeni, da smo doživeli poraz. Največ šteje, da smo bili na vseh treh tekmah v igri za oder za zmagovalce, kar nam ni uspevalo na začetku sezone. V skokih ni lepšega kot zmagati v Garmisch-Partenkirchnu prvi dan v letu. Škoda za Kosa, ki je bil dvakrat četrti, saj bi bil lahko tudi na stopničkah. Edini minus na dosedanjem delu turneje je bil prvi skok Petra Prevca v Innsbrucku, ko je prvič letos ostal brez finala.
V čem je težava, da je Oberstdorf edina skakalnica na turneji, na kateri je Slovenija še brez zmage. Najboljša uvrstitev je na drugo mesto, ki pa je tudi stara že več kot 60 let.
Lovro Kos in Peter Prevc sta imela v finalni seriji prvi in drugi dosežek. To pomeni, da na tej napravi znamo skočiti. Če smo šli na trening v tujino, smo največkrat izbrali prav Oberstdorf. Tam smo bili tudi pred letošnjo sezono in smo dobro delovali. V tako izenačeni konkurenci se stvari lahko hitro obrnejo. Kos v Oberstdorfu skače zelo dobro, saj je bil v vseh treh nastopih v karieri med prvo deseterico. Lanišek je bolj v krču. Oberstdorf je prva tekma turneje po nekaj dneh premora, ko imajo najpomembnejšo vlogo živci.
Kako nasploh doživljate letošnjo turnejo?
Je zelo zanimiva, saj so bili na treh tekmah trije različni zmagovalci. Obenem je bil Rjoju Kobajaši trikrat drugi. Vrh je zelo širok, saj so fantje, ki so že bili na stopničkah, nato tekmovanje končali že po prvi seriji.
Kdo bo zmagovalec turneje?
Zaenkrat kaže, da Rjoju Kobajaši. Lahko se zgodi marsikaj, a po prikazanem je številka ena. Njegova moč je v izjemni tehniki, s katero je že malo imun na veter. Čez prelet prenese veliko hitrosti, postavitev smuči je zelo dobra. Tudi če so vetrovne razmere slabše, dobro ohranja hitrost. Poteka razprava, da je pod manjšim medijskim pritiskom kot Nemci. Če si pod pritiskom, pomeni, da spadaš v vrh. Večja težava je, če prideš na tekmo brez pričakovanj. Če bi bila novoletna turneja na Japonskem, bi bilo morda drugače. Rjoju je drugačen tip tekmovalca, ima drugačen način treninga, kar dobro izkorišča v težkih psihičnih situacijah in na koncu je vtis, da deluje zelo močan.
Potem ko so na začetku sezone prevladovali Avstrijci in Nemci, so ostale reprezentance zmanjšale razliko. Lanišek je na letošnjih 11 tekmah za svetovni pokal edini zmagovalec, ki ne prihaja z Nemčije.
Na zadnjih dveh tekmah je bila Slovenija druga država po številu osvojenih točk za Avstrijo, ki je še vedno zelo močna in odstopa. Zlasti v Innsbrucku, kjer trenirajo največ, so pokazali svojo ekipno moč in v Bischofshofnu pričakujem podobno. Tudi slovenski fantje so zelo močni. Če se Petru ne bi ponesrečil prvi skok v Innsbrucku, bi imeli štiri tekmovalce med prvo deseterico v skupnem seštevku turneje. Ko imaš v tako zgoščeni konkurenci štiri za najboljšo deseterico, je to potrditev, da delujejo zelo dobro.
Ob prevladi Nemcev in Avstrijcev je bilo veliko razprav o opremi. Ali ste se jim Slovenci približali tudi na tem področju?
Vseskozi iščemo rezerve v opremi, a moraš biti previden, da se ne zapleteš in se ukvarjaš le še z opremo ter pozabiš na osnove skokov. Temelje skokov ponavljaš skozi vse leto, obenem pa skrbiš, da si konkurenčen z opremo. Treba je ujeti mejo, a obenem moraš paziti, da je ne prestopiš.
V skokih so nekoč zmagovali šestnajstletniki, v zadnjih letih se mladi težko prebijejo v vrh.
Način treninga, fizične pripravljenosti in tehnika skokov so postali takšni, da potrebuješ bazo in ni več možno priti na tekmo ter zmagati na navdih. Ob vse večji vlogi opreme, pri kateri se gre v podrobnosti, je potrebnih veliko ponovitev vaj.
Kaj se dogaja z reprezentanco B, da ji ne uspe doseči kvote za dodatnega tekmovalca v svetovnem pokalu?
Dvakrat so bili blizu. Maksim Bartolj je Kuusamu in dvakrat v Engelbergu izgubil stopničke zaradi doskoka. Žak Mogel je bil blizu kvote v Lillehammerju in Kuusamu. Ta fanta sta blizu vrha, ostali osvajajo točke. Raven njihovih skokov je višja, kot je bila na poletni veliki nagradi, ko se niso uvrščali niti v finale. Vsako leto bolje sodelujemo, saj tudi skupaj treniramo.
Žiga Jelar je začel sezono v svetovnem pokalu, zdaj tekmuje v celinskem.
Če bi imeli kvoto šestih tekmovalcev, bi nadaljeval v svetovnem pokalu. O uspešnosti sezone odločajo malenkosti. Žiga mora mirno trenirati in bo znova v svetovnem pokalu.
