V 11-članski reprezentanci je tudi 38-letni kanuist Benjamin Savšek, ki bo branil naslov svetovnega prvaka s šampionata pred dvema letoma v Londonu. Tako kot drugi člani reprezentance bo imel po prihodu v Avstralijo dovolj časa, da se prilagodi na deseturno časovno razliko in čim bolje spozna vse pasti na progi.
Ob kajakašu Petru Kauzerju, ki je nedavno praznoval 42. rojstni dan, ste z 38 leti drugi najbolj izkušeni slovenski reprezentant. Ali veste, na katerem svetovnem prvenstvu boste nastopili?
Nisem jih preštel. Prvič sem bil na članskem svetovnem prvenstvu leta 2008, torej na njih tekmujem že 17 let, a tekmovanja ni v olimpijskem letu. Dobro vem, da imam s svetovnih prvenstev pet kolajn med posamezniki in štiri z moštvom.
Vaše doživljanje svetovnih prvenstev.
Olimpijske igre so še nekajkrat višja raven kot svetovno prvenstvo. V sezonah, ko ni olimpijskih iger, je svetovno prvenstvo zame najpomembnejša tekma. Logično je, da je velika želja po uspešnem nastopu, zato tudi največ pozornosti v pripravah posvetim temu tekmovanju. Tudi motivacija je na najvišji ravni.
Kako se boste lotili obrambe naslova svetovnega prvaka, ki ste ga osvojili leta 2023 na olimpijski progi v Londonu?
Naloga ne bo lahka. Najpomembnejše je, da se bom osredotočil na svoje delo, vožnje in občutke. Upam, da se mi bo vse izteklo tako, kot si želim.
Letošnja sezona ne gre po vaših željah. Na začetku ste na evropskem prvenstvu osvojili 11. mesto med posamezniki in srebrno kolajno v moštvenih vožnjah skupaj z Žigo Linom Hočevarjem in Luko Božičem, nato pa se na petih tekmah za svetovni pokal niti enkrat niste uvrstili v finalno vožnjo. Zakaj?
Žal ne gre po načrtih. Na evropskem prvenstvu sem se še uvrstil v finale, kjer pa vožnja ni bila takšna, kot bi morala biti. Na tekmah svetovnega pokala so se mi stvari začele podirati že na prvih dveh prizoriščih. Na zadnjih dveh tekmah svetovnega pokala v Tacnu in Augsburgu sem skušal znova ujeti pravi ritem. Hitrost je že prava, manjka pa mi natančnost, kar se kaže v prevelikem številu dotikov vrat. Na treningih v Avstraliji me čaka še veliko dela, da bom boljši.
Kako veliko je breme, da se niti na eni izmed petih tekem za svetovni pokal niste uvrstili v finale?
Veliko. Uvrstitev v finale bi bila precej lepša popotnica za zadnje dejanje sezone, pa tudi samozavest bi bila višja. Če vam povem po pravici, v sebi čutim, da sem sposoben doseči vrhunski rezultat. Prav zaradi tega se bom osredotočil le nase in skušal poiskati prave občutke, ki sem jih že imel.
V sezono ste vstopili z novim čolnom. Ker vam ni šlo po načrtih, ste se vrnili v stari čoln, s katerim ste dosegli največje uspehe. Kolikšen je bil vpliv čolna, da je bila sezona doslej slaba?
Pozimi in v prvem delu sezone sem se preveč ukvarjal s tem. Pričakoval sem, da bo imela zamenjava čolna pozitiven učinek in bom še boljši. Nato sem ugotovil, da sem težko še boljši, če sem že imel zmagovalno opremo, ki mi je dobro služila. Za drugi del sezone sem se odločil, da vzamem star model, saj se v njem počutim najboljše. Zdaj bom pozornost na treningih usmeril na natančnost in hitrost.
Kako dobro poznate progo v Avstraliji?
V Avstraliji sem bil dvakrat na dolgih pripravah, ko je bila doma zima. Večkrat nisem šel, ker so stroški zaradi dolge poti visoki in tudi časovna razlika me zelo utrudi. V Sydneyju sem bil na pripravah v letih 2012 in 2019, ko sem nastopil tudi na mednarodni tekmi, na kateri mi je šlo odlično. Celoten stadion in olimpijska proga iz leta 2000 sta mi zelo všeč. Vselim se nastopa na eni izmed kultnih prog.
Vaš dolgoletni trener je Jože Vidmar. Kakšen odnos imata?
Na začetku je bil moj trener v klubu Aleš Vrabič in sem veslal v kajaku, za kanu pa je specialist Jože Vidmar. Sam sem stopil do njega in ga prosil, ali lahko treniram pod njegovim vodstvom v kanuju. To je bilo, še preden sem se uvrstil v člansko reprezentanco. Zaradi zdravstvenih težav Jože ne bo odpotoval z menoj na svetovno prvenstvo, a bova vseskozi na zvezi. Pošiljal mi bo program dela in druge stvari, ki jih moram početi. Tudi sam natančno vem, kako se moram pripraviti na tekmo.
Vajeni ste že dela na daljavo z Vidmarjem, saj ga ni z vami niti na dolgih zimskih pripravah.
Ko sem na treningih v tujini, sva že vajena sodelovanja na daljavo. Škoda, da ne bo njegove podpore. Včasih je dovolj en stavek, ena beseda. To je tekmovanje, na katero se dolgo pripravljam, in ob sebi potrebujem nekoga, na katerega sem že navajen in za katerega vem, da je velika podpora ob progi. Bomo videli, kaj se bo zgodilo.
