»Sanacija bo, če ne bo večjih presenečenj in zapletov, končana po koncu naslednje sezone. Uspešno poplačujemo tako sprotne obveznosti kot tudi dolgove iz preteklosti. Klub je stabilen, danes in v srednjeročnem obdobju,« ocenjuje predsednik Boris Cizej stanje kluba Celje Pivovarna Laško, ki bo imel tudi v naslednji sezoni dobrih 1,7 milijona evrov proračuna (enako kot v letošnji), pri čemer bo šlo 80 odstotkov za sprotno delovanje kluba, 20 odstotkov za poplačilo dolgov. A kljub dobrim poslovnim rezultatom in statističnim podatkom (povprečen obisk na evropskih tekmah v Zlatorogu je bil 4110 gledalcev, kar je deveto mesto med 24 klubi; 19-odstotno povečanje števila gledalcev in 48-odstotno povečanje prihodkov od prodaje vstopnic glede na minulo sezono) nad klubom in sanacijo kot damoklejev meč visi tožba bivšega igralca Uroša Zormana.
Zdajšnji član Kielc je celjski klub tožil zaradi predčasne enostranske prekinitve pogodbe v sezoni 2010/11. Takrat je upravni odbor zaradi slabih rezultatov v prvem delu sezone igralcem tik pred novim letom znižal plače za polovico, razliko pa bi dobili nazaj, če bi na koncu sezone postali državni prvaki. Za znižanje (začasno zamrznitev) plače bi moral tudi Zorman podpisati aneks, a tega ni želel. Zato mu je klub kasneje, ker ni privolil v sporazumno prekinitev pogodbe, sporočil, da ni več njegov član, Zorman pa je odšel na Poljsko. Zorman je zato proti Celjanom vložil tožbeni zahtevek za skoraj 100.000 evrov (s pripadajočimi obrestmi), ki naj bi predstavljali razliko med prejemki, ki naj bi jih dobil v Celju, in tistimi, ki jih je potem dobil v Kielcah.
Na okrožnem sodišču v Celju je Zorman – njegova letna pogodba s pivovarji naj bi bila težka okoli 280.000 evrov – junija lani dobil tožbo, na osnovi katere mu mora klub plačati okoli 124.000 evrov (glavnica in zamudne obresti). Direktor celjskega kluba Gregor Planteu pravi: »Na prvi stopnji smo tožbo izgubili in vložili pritožbo, na razplet katere še čakamo. Z Zormanom in njegovim odvetnikom smo obudili pogovore, a dogovorili se še nismo.« Če bo klub izgubil tudi na drugi stopnji, bo to zanj velik finančni udarec: »Ena izmed rešitev je dogovor o plačilu na obroke, a če Zorman ne bo pristal, bo šel v izvršbo. V tem primeru bo treba celoten znesek plačati takoj. Vseeno upam, da se to ne bo zgodilo.«
»Tamše 2018« je pisalo na hrbtni strani celjskega dresa, ki sta ga Cizej in Planteu včeraj podarila trenerju Branku Tamšetu ob podpisu nove pogodbe. Velenjčan, ki je shujšal za deset kilogramov, zato je dres zlahka oblekel kar prek trenirke, je imel pogodbo še za naslednjo sezono, zdaj pa jo je podaljšal še za dve, do konca sezone 2017/18. Pogodbe pa ni podaljšal Hrvat Ivan Slišković, ki očitno zapušča mesto ob Savinji. Hrvaški reprezentant je zavrnil celjsko ponudbo, med ponudbama Veszprema in Barcelone pa naj bi se odločil za Madžare, ki mu po neuradnih informacijah ponujajo skoraj milijon evrov za štiriletno pogodbo. A Slišković in celjski klub sta dvignila veliko prahu z odločitvijo, da Hrvat za tri tedne okrepi klub Al Ahli iz Katarja, od koder se vrača šele 16. marca. Z njegovo začasno prodajo je poleg igralca zaslužil tudi klub, Sliškovića pa ne bo v Celju skupaj kar 25 dni – in to pred začetkom najpomembnejšega dela sezone. Poleg tega se po poškodbi dlančnice vrača Miha Zarabec, ki še ni v pravi formi in potrebuje tekme, zaradi Hrvatove odsotnosti pa tudi ni možno uigravanje glavne naveze pivovarjev.
»Že večkrat sem dejal, da sem proti temu, da bi kateri koli igralec med sezono odšel kamor koli. A tega ne želim več pogrevati. Zaradi Sliškovićeve odsotnosti bo zagotovo nastala luknjica oziroma luknja v naši igri, a imamo tudi po njegovi vrnitvi dovolj časa, da jo zakrpamo,« meni Branko Tamše. Na vprašanje, ali Sliškovićev začasni odhod v Katar predstavlja preveliko tveganje za klub – vložek je igranje v ligi prvakov, brez katere je ogrožena tudi eksistenca kluba –, Tamše odgovarja: »Odgovor na to bomo dobili ob koncu sezone, ko bomo lahko ugotovili, ali je bila to ključna napaka ali ne. Če ne bomo prvaki, bo to morebiti eden glavnih razlogov, če pa bomo, se o Sliškoviću sploh ne bomo več pogovarjali.«
