Gorenje 43 točk, Celje 38 – takšen je bil izkupiček pred začetkom končnice za prvaka, pred današnjim odločilnim dvobojem za 23. naslov prvaka v samostojni Sloveniji pa sta kluba izenačena (po 56 točk). Velenjčani so na devetih tekmah zapravili pet točk prednosti: tri jim je z zmago in remijem odščipnil Maribor, dve pa z zmago pivovarji, ki v končnici niso oddali še niti točke. Poleg tega so že osvojili pokal Slovenije, potem ko v polfinalu opravili prav z Gorenjem.
V boj za ubranitev naslova bo ekipa iz Šaleške doline krenila brez poškodovanega Staša Skubeta (koleno), na bolniški sta Luka Dobelšek in Jernej Papež (čeprav sta začela treninge), težave s hrbtenico imata Mario Šoštarič in Kristian Bećiri... Staš Skube vseeno ostaja optimist, a vlogo favorita prepušča gostom: »Ti imajo predvsem na račun okrepitev precej daljšo klop, toda verjamem v soigralce. Žal mi je, da jim ne morem pomagati, kajti skozi sezono smo se borili in dihali kot eno. Zapravili smo visoko točkovno prednost, a še vedno imamo vse v svojih rokah. V tej sezoni je v Rdeči dvorani v ligi prvakov že padel Paris St. Germain, zato ne vidim razlogov, da ne bi premagali še naših sosedov.«
Danes zvečer bo znan odgovor na vprašanje, ali bodo Velenjčani četrtič postali prvaki (tretjič zapored) ali pa bodo Celjani osvojili 18. zvezdico. »Če bi nam pred sezono nekdo ponudil, da se bomo do zadnje tekme borili za prvaka, bi to z veseljem sprejeli. A ker smo imeli že občutno prednost, je padec malce boleč in pomeni razočaranje. Čeprav je bilo jasno, da skozi celotno sezono ne bomo mogli zdržati v visokem ritmu, posledično pa so igralci iztrošeni, žal ob najbolj nepravem času,« opozarja Gorenjev trener Ivan Vajdl, ki je ostal brez glavne zunanje linije, ki so jo sestavljali Skube (poškodba), Klemen Cehte (predčasen odhod v Katar) in Jernej Papež (poškodba), za nameček pa so Darka Cingesarja pustili v Škofjo Loko. A Vajdl dodaja: »Smo optimisti, ker igramo doma in ker nimamo česa izgubiti, ampak lahko le dobimo. Brez Skubeta bo še težje, gostje so favoriti, a bodo morali to dokazati tudi na igrišču.«
»Bitka za Slovenijo je tu« se glasi naslov članka na spletni strani celjskega kluba pred tekmo v razprodani Rdeči dvorani, v kateri pivovarji niso zmagali že dobra tri leta – nazadnje 13. maja 2011. Na »mesto zločina« se vrača tudi Branko Tamše, ki je bil v rudarskem mestu kar 25 let igralec in trener v tamkajšnjem klubu. Danes bo prvič trener »sovražne« ekipe, a upa, da bodo pivovarji dosegli rokometno polnoletnost (18. naslov) in prvi naslov prvaka po letu 2010: »Da smo se znašli v položaju, ko lahko osvojimo lovoriko, se moramo zahvaliti naši potrpežljivosti ter pametnemu, načrtnemu in poštenemu delu. Zaradi tega lahko na tej tekmi sami odločamo o svoji usodi, čeprav pred dobrim mesecem skoraj nihče ni napovedoval kaj takšnega. Zdaj je pomembnih le šestdeset minut v Velenju, kjer je vložek zelo velik. Naredili bomo vse, da nam uspe, čeprav nas čaka težka naloga. Teoretično smo blizu naslovu, toda v praksi se lahko vse prav na zadnji tekmi tudi podre.«
Za celjske navijače, ki si ne bodo mogli v živo ogledati današnje tekme, je klub pripravil veliko platno pred dvorano Zlatorog. Tudi ti bodo upali, da se bo ponovil scenarij iz leta 2011, ko je Gorenje v končnici zapravilo pet točk prednosti in po domačem neuspehu proti Cimosu ostalo brez naslova prvaka. Eden izmed najmanj devetih igralcev, ki po tej sezoni zapušča mesto ob Savinji, je tudi Gašper Marguč, ki odhaja v madžarski Veszprem. »Čeprav smo v zelo dobri formi, so možnosti v odstotkih 50:50. Dva zastavljena cilja smo že izpolnili, osmina finala lige prvakov in pokal Slovenije, tretji bi bil pika na i za popolno sezono,« pravi Gašper Marguč, ki upa na ponovitev preteklosti: ko je februarja 2010 pod vodstvom trenerja Zvonimirja Serdarušića debitiral v članski ekipi, so bili Celjani nazadnje prvaki. Zdaj si tega želi še pred slovesom od matičnega kluba, na krilnem položaju pa ga bo poleg Blaža Janca zamenjal šest let mlajši brat Gal.