Po prvi sobotni finalni tekmi v dvorani na Kodeljevem, ki jo je Slovan dobil s 30:24, je imel ljubljanski klub v Rdeči dvorani v Velenju prvo zaključno žogico za premierni naslov državnega prvaka v zgodovini samostojne Slovenije. Poleg tega pa tudi za prvo lovoriko najboljšega v državi, ki jo je Slovan nazadnje osvojil pred kar 45 leti (1980), ko je bil prvak nekdanje skupne države Jugoslavije. Gostitelji so po letih 2009, 2012, 2013, 2021 in 2024 računali, da bodo v boju za šesto lovoriko državnega prvaka premagali ekipo iz slovenske prestolnice in na odločitev (v finalu se igra na dve zmagi) o najboljši ekipi na sončni strani Alp preložili na nedeljo, 8. junija, na Kodeljevem, ko je (bila) načrtovana tretja in odločilna tekma velikega finala.
Začetek tekme v Šaleški dolini je sicer pripadel gostom iz Ljubljane, ki so hitro povedli s 4:0 in 7:2. To je nakazovalo, da ekipa gostujočega trenerja Uroša Zormana ne bo imela težav z gostitelji in da dvojna krona (pred dvema mesecema je osvojila prvo lovoriko v samostojni državi v slovenskem pokalnem tekmovanju) ni vprašljiva. Še posebej ob dejstvu, da je bil že v 15. minuti pri izidu 4:8 zaradi grobega prekrška nad Jakom Malusom izključen domači igralec Malik Tatar. Toda oslabljeni Velenjčani so počasi, a zanesljivo topili prednost gostov ter po zaostanku s 4:9 in po delnem izidu 6:1 v 22. minuti rezultat prvič izenačili (10:10).
Slovan suvereno odigral končnico
V končnici prvega polčasa so imeli gostitelji pri izidu 14:14 prvo priložnost za vodstvo na tekmi, vendar so jo zapravili. V zadnjem Slovanovem napadu v tem delu igre je to kaznoval Staš Slatinek Jovičić, sin Gorenjevega trenerja Zorana in brat dvojček Eneja (ta je, tako kot tudi oče, član velenjskega kluba), ki je s svojim petim golom na tekmi - prvi strelec tekme v uvodnih 30 minutah - poskrbel za minimalno vodstvo gostov ob polčasu s 15:14. Velenjčani so na začetku drugega polčasa hitro izenačili na 16:16, njihove apetite po zmagi pa je še dodatno povečala izključitev Slovanovega krožnega napadalca, kapetana in robustnega Hrvata Ilije Brozovića, ki je v 37. minuti dobil rdeči karton zaradi tretje zaporedne izključitve za dve minuti.
Zormanova četa je prav na polovici drugega polčasa povedla s plus štiri (23:19), kmalu zatem pa je izenačila najvišjo prednost petih golov iz prvega dela igre (25:20). Toda v končnici tekme so se Velenjčani trikrat približali zgolj na dva gola zaostanka (24:26, 25:27, 26:28) in v Rdeči dvorani je zadišalo po morebitnem preobratu. A Slovan je s pametno in suvereno igro zadržal prednost in na sedmi medsebojni tekmi z Gorenjem v letošnji sezoni ob zgolj enem (uvodnem) porazu nanizali kar šest zaporednih zmag.
Slovanov trener Uroš Zorman, ki je v prejšnjih štirih sezonah neuspešno naskakoval naslov prvaka s Trimom iz Trebnjega (je pa Dolenjcem prinesel prvo lovoriko v zgodovini kluba in samostojne Slovenije - pokalno), je imel po uspehu v Velenju obilico razlogov za zadovoljstvo. "Končno, v petem trenerskem poskusu sem osvojil naslov državnega prvaka. V letošnji sezoni smo imeli kakovost in dolgo klop, kar 14 novih igralskih obrazov pred začetkom sezone pa smo kompaktno povezali v celoto in iz tekme v tekmo igrali vse bolje. Veliko se je govorilo o denarju, ki smo ga imeli na voljo, toda odločilo je naše srce in velika požrtvovalnost mojih varovancev ter neverjetna želja po uspehu," je dejal trener ljubljanskega kluba Uroš Zorman.
