Pred dnevi ste s Kielcami osvojili naslov prvaka Poljske, potem ko ste v velikem finalu nadigrali Wislo Plock s 3:0 v zmagah.

Prvi dve tekmi na domačem igrišču smo suvereno dobili, čeprav smo se na obeh v prvem polčasu mučili, a smo v drugem stvari postavili na pravo mesto. Tretjo smo igrali v Plocku v polni dvorani in z bučnim vzdušjem na tribunah, tekma pa je bila precej bolj izenačena kot prvi dve. Do končnice smo imeli majhno prednost, a nato slavili s 27:24. Zato nam ni bilo treba odigrati morebitnih četrte in pete tekme, tako da smo privarčevali nekaj moči in energije. Slavje se je začelo že v Plocku, nadaljevalo pa v Kielcah. Malo smo proslavili lovoriko in se pozabavali, a vse v mejah normale, kajti čaka nas sklepni turnir lige prvakov v Kölnu.

Wisla je bila vaš nasprotnik tudi v finalu sklepnega turnirja najboljše četverice poljskega pokala, v katerem ste zmagali le z 28:27, vi pa ste bili izbrani za MVP turnirja.

Končna razlika je bila res le zadetek, a smo imeli že šest, sedem golov prednosti. V končnici smo se sami spravili v težak položaj, čeprav je Wisla svoj zadnji zadetek dosegla šele deset sekund pred koncem in ni imela več možnosti in časa za morebitno izenačenje. Najboljši igralec turnirja? Zame nič posebnega. Odigral sem tako, kot znam, zmorem in kot pričakujejo od mene. Že vso sezono bolj ali manj vlečem ekipo, imam dovolj izkušenj in znam tudi nekaj rokometa. (Smeh.)

V polfinalu sklepnega turnirja prvakov se bodo Kielce pomerile z Barcelono, drugi polfinalni par pa je Kiel – Hamburg. Ste imeli pred žrebanjem kakšne posebne želje?

Ne. Kielce so prvič na turnirju najboljše evropske četverice in nismo v položaju, da bi napovedovali ali kalkulirali, koga bi lahko lažje ali težje premagali. Med štirimi klubi le mi veljamo za outsiderja, zato so drugi trije klubi pod pritiskom, le Kielce ne. Nam je bilo pred žrebanjem vseeno, kdo bo naš nasprotnik v polfinalu, saj mislimo, da se morajo nasprotniki bolj ubadati z nami kot mi z njimi. A tudi mi imamo v Kölnu svojo računico: najprej v polfinalu presenetiti Barcelono, potem pa v finalu še zmagovalca nemškega obračuna. Kdo bo boljši na tekmi med Kielom in Hamburgom, me sploh ne zanima. Naj Nemci med sabo odločijo, kdo bo igral z nami v finalu. (Smeh.)

Katere so prednosti in slabosti poljskega prvaka v primerjavi z Barcelono?

Naša največja prednost je neobremenjenost, zato lahko igramo sproščeno in brez pritiska, saj smo že presegli klubske cilje. Nimamo česa izgubiti, lahko pa zelo veliko dobimo, kar pa seveda ne pomeni, da gremo v Köln le na izlet. Barcelonina največja prednost so večje izkušnje njenih igralcev s tovrstnih velikih tekmovanj, a v soboto bo v Kölnu odločala dnevna forma, trenutni navdih in želja, predvsem pa igra v obrambi na čelu z vratarji, ki bodo odločilni jeziček na tehtnici. Gre za eno tekmo, na kateri je vse odprto in mogoče, vsak pa ima svoje adute.

Čez slaba dva tedna vas čakata še reprezentančni obveznosti: kvalifikacijski tekmi za EP 2014 proti Romuniji in Belorusiji.

Po dveh tesnih porazih z Islandijo smo si otežili položaj, a se ne bojim pritiska in imperativa zmage proti Romunom in Belorusom. Če nismo sposobni premagati Romunije v gosteh in Belorusije doma, si niti ne zaslužimo uvrstitve na EP na Danskem. Jasno je, in pri tem ni nobenega filozofiranja, da smo boljši od obeh reprezentanc in da smo v vlogi favorita na obeh tekmah. To je dejstvo, od katerega ne smemo bežati ali iskati izgovorov, seveda pa ga moramo potrditi še na igrišču. Imamo le dve možnosti: na igrišču, po domače povedano, pokazati jajca in dvakrat zmagati ali pa bosta prišla do izraza naša balkanska mentaliteta in prepričanje, da smo najboljši, potem pa jih bomo dobili po nosu.

Slovenija bo zelo oslabljena predvsem na položaju levega zunanjega igralca, saj zaradi odhoda v Katar ne bo Boruta Mačkovška, nastop Nenada Bilbije pa je vprašljiv zaradi poškodbe.

Bilbija naj bi bil nared do junijskih tekem, v zgodbo o Mačkovšku pa se ne bi želel vmešavati. Nimam se niti pravice niti namena vtikati v to, še manj razlagati ali komentirati. Nekoč je reprezentanca obstajala tudi brez Mačkovška in bo, če ga ne bo, tudi naprej. Ne le brez njega, ampak katerega koli drugega igralca. O Mačkovšku se govori in piše, kot da je naš ključni igralec, a on bo moral še veliko pokazati, da bo morebiti to tudi postal. Tudi na SP v Španiji je dobro odigral le dve tekmi, na dveh kvalifikacijskih obračunih z Islandijo ga bolj ali manj ni bilo nikjer... Seveda je sočasno škoda, ker ga ne bo proti Romuniji in Belorusiji, toda na tem položaju imamo poleg Bilbije prav tako odlična Davida Špilerja in Sebastiana Skubeta.

S Sergejem Rutenko, vašim prijateljem ter nekdanjim klubskim in reprezentančnim soigralcem, se bosta v dveh tednih pomerila na klubski (Kielce – Barcelona) in reprezentančni ravni (Slovenija – Belorusija).

Pogosto sva v stiku, na račun bližnjih srečanj pa je seveda precej šal in zbadanja, vendar vse v prijateljskem tonu. Rutenka seveda pričakuje, da bo z Barcelono osvojil naslov prvaka Evrope, z Belorusijo pa se uvrstil na evropsko prvenstvo na Danskem leta 2014. A mislim, da ima precej več možnosti z Barcelono kot z reprezentanco. No, če sem natančnejši: da bi se z Belorusijo uvrstil na EP, nima možnosti, da bo z Barcelono evropski prvak, pa ima pred začetkom turnirja v Kölnu 25 odstotkov možnosti – toliko kot tudi vsak od treh drugih klubov. (Smeh.)