Na osmih tekmah v skupini smrti so Celjani zbrali le dve zmagi, pri šestih porazih pa jih je pokopal zelo slab drugi polčas. Če pogledamo le izide prvih polčasov, bi imeli namesto štirih točk kar 11 (po dve zmagi proti Rheinu Neckarju in Montpellierju, ena proti Čehovskim medvedom in remi z Vardarjem) in že zdavnaj zagotovljeno osmino finala. A rekorderstvo uvodnih 30 minut je seveda slaba tolažba, znova pa opozarja na dejstvo, da ekipa telesno in duševno še ni zrela. Posledično pa mrki v drugem polčasu ne naključje.
Trener Branko Tamše je v le nekaj mesecih in s kadrovsko okrnjeno ekipo (poškodbe, limitiranosti nekaterih igralcev...) opravil vrhunsko delo. V Evropi je bilo to za njegov »otroški vrtec« premalo za osmino finala, a ob pogledu na statistiko to niti ni čudno. V skupini so Celjani dosegli najmanj golov (229) med šestimi ekipami, še bolj nenavadno pa je, da je njihov najboljši strelec – organizator igre! Komaj 176 centimetrov visoki Miha Zarabec je dosegel kar 53 golov (četrti strelec lige prvakov) ali skoraj četrtino vseh celjskih. Strelska pričakovanja je delno upravičil le še Hrvat Ivan Slišković (39), drugi strelec pivovarjev, skupaj pa sta dosegla več kot 40 odstotkov vseh celjskih golov!
Tamše si želi, da bi imel možnost s to ekipo spet priti v ligo prvakov, da bi tam dozorela in pokazala kakovost. Sočasno je opozoril, da bo to izjemno težko, kajti vsak igralec, ki v Celju izstopa, je takoj zanimiv za močnejše in bogatejše klube. In da Celje žal nima denarja, ki ga njegovim najboljšim fantom ponujajo drugi klubi. Njegovim besedam seveda ni mogoče oporekati, a da ga čaka takšna usoda, je vedel že takrat, ko je sedel na celjsko klop. Pred sezono je izgubil skoraj vse nosilce igre in je moral začeti z ničle, enako ga čaka tudi po njej, čeprav bi sedanji kader v nespremenjeni zasedbi čez dve ali tri sezone zagotovo naskakoval sklepni turnir najboljše četverice v Evropi.
Petim igralcem potečejo pogodbe (Slišković, Skok, Lesjak, Žuran, Miklavčič), Zarabec ima še enoletno, a je že vroča roba v Evropi... Kaj bo, če klub letos zapustita najboljša, Slišković (kar je zelo verjetno) in Zarabec (ob letošnji prodaji bi klub nekaj zaslužil, naslednje leto nič)? Tamše bo vsekakor spet izgubil nekaj nosilcev in ostal v začaranem krogu: zaradi majhnega proračuna si v Celju ne morejo privoščiti nakupa vrhunskih igralcev in visokih plač, ampak so – poleg fantov iz lastne šole – obsojeni na nakupe mladih in neuveljavljenih, ki pa so takoj, ko pokažejo kakovost, tarča večjih in bogatejših klubov. Začarani krog bi bilo mogoče presekati z veliko večjim vložkom sponzorjev (letošnji proračun okoli 1,5 milijona evrov), a to je znanstvena fantastika. Zato bo vsaka zmaga med elito tudi v prihodnje – ne glede na odlične predstave na igrišču ter nerealna pričakovanja javnosti, medijev, sponzorjev in drugih – bolj ali manj čudež.
