Že 31. zaporedno sezono med elito je klub začel z zelo spremenjeno, pomlajeno in neizkušeno igralsko zasedbo. Lansko ekipo, ki je sanjarila o sklepnem turnirju četverice v Budimpešti, izpadla pa je že v osmini finala, je zapustila kopica nosilk igre: Ana Gros, Tjaša Stanko, Črnogorki Tatjana Brnović in Itana Grbić, Brazilka Barbara Arenhart, Španka Jennifer Guttierez in Betchaidelle Ngombele iz Konga, za rokometno »upokojitev« pa so se odločile nekdanji slovenski reprezentantki Alja Varagić in Amra Pandžić ter Črnogorka Jovanka Radičević. Okrepitev je bilo številčno in kakovostno precej manj, trenersko vlogo pa je prevzel 33-letni Žiga Novak, ki je bil pred tem pomočnik Črnogorca Dragana Adžića in Španca Ambrosa Martina.
V Krimovem taboru so upali, da bi lahko na evropski premieri presenetili Brest, ki ga je pred sezono okrepila Ana Gros (njegov dres je že nosila med letoma 2018 in 2021), še v minuli sezoni igralka ljubljanskega kluba. Od tega ni bilo nič, a še večji udarec je bil nepričakovani domači poraz s Podravko iz Koprivnice. »V Franciji se ni izšlo tako, kot smo si zamislili. Zavedali smo se, da bomo težko prišli do točk v Franciji. Potihoma smo upali na to, a Brest spada v vrh naše skupine in lige prvakinj nasploh. Za nekaj naših igralk je bila to prva tekma med elito, trema pa se je pokazala skozi napake v igri,« je ocenil 33-letni trener Žiga Novak.
Nekonkurenčnost in nemoč v Evropi
Še večje je bilo upanje na domači skalp Podravke, ki jo je Krim v minuli evropski sezoni dvakrat premagal z golom razlike (24:23 na Hrvaškem, 30:29 v Ljubljani). »Znova smo začeli pritiskati prepozno, v prvem in drugem polčasu. Če bi dlje časa igrali v višji predstavi, bi se razpletlo drugače. V napadu smo zaostali za pričakovanji, čeprav smo nekatere akcije dobro izpeljali,« je dejal Novak, starejši brat Domna Novaka, rokometaša Flensburga in reprezentanta Slovenije. A bolj kot poraza pred zdajšnjim dvotedenskim reprezentančnim premorom – Krim bo naslednjo tekmo igral 28. septembra proti Ikastu na Danskem – skrbijo statistični podatki, ki razkrivajo (trenutno) nemoč in nekonkurenčnost v Evropi.
Krimovke so doslej skupaj dosegle zgolj 42 golov (v povprečju 21 na tekmo), kar je najmanj v osemčlanski skupini B, med vsemi 16 klubi jih je manj zabila le Budućnost (38). Tudi v obrambi zelo kaplja in curlja, kajti Novakova četa je prejela kar 59 golov oziroma 29,5 na tekmo. V skupini so jih manj prejeli Brest (44), Podravka (48), Bukarešta (56) in Sola (57), med šestnajsterico pa devet klubov. Pogled na Krimovo strelsko lestvico kaže, da so le tri igralke (Francozinja Grace Zaadi Deuna in Tamara Mavsar po 8 golov, Francozinja Tamara Horaček 6) dosegle skoraj 53 odstotkov vseh zadetkov. Na evropski ravni ni bil niti vratarski dvojec: Maja Vojnovič je zbrala 14 obramb, Srbkinja Jovana Risović osem, s skupno 22 obrambami si delita deveto mesto, po uspešnosti obramb (81-22, 27,1 odstotka) pa sta šele 13. med vratarkami 16 ekip.
Na srečo je prišel reprezentančni premor
Med redkimi tujkami, ki so ostale v Krimu po minuli sezoni, je tudi 29-letna Tamara Horaček, v Požegi na Hrvaškem rojena reprezentantka Francije. Tudi leva zunanja igralka seveda ni zadovoljna z dosedanjima predstavama v evropski ligi prvakinj. »Oba poraza moramo predelati in nato pozabiti. Na srečo imamo daljši reprezentančni premor, kar nam daje čas, da se igralke pogledamo v ogledalo in si povemo, kaj bi lahko naredile bolje in za kaj si moramo še bolj prizadevati. Poleg tega mora vsaka od nas razmisliti tudi o tem, kaj lahko več naredi v dobro ekipe,« meni Tamara Horaček (s Francijo je osvojila zlato na SP 2023, srebro na OI 2016 in 2024 ter SP 2021, bron na EP 2016), hči nekdanje vrhunske rokometašice Vesne Horaček, ki je med letoma 1999 in 2002 nosila dres Krima in z njim leta 2001 postala klubska prvakinja Evrope.
