V novi dvorani v Lusailu, ki je bila sprva načrtovana za 18.000 gledalcev, potem pa so jo na željo katarskega olimpijskega komiteja zaradi večjega udobja gledalcev zmanjšali na 15.300, je prav vseh šestnajst reprezentantov Katarja pred tekmo glasno pelo himno in vsi so držali odprto dlan na srčni strani. A med njimi ni bilo naturaliziranega Španca Borje Fernandeza Vidala, 206 cm visokega in 120 kg težkega krožnega napadalca, ki je ostal na tribuni, v slovenski ekipi pa je Uroš Bundalo še vedno na bolniški.
Katar, ki je imel zaključne skupne priprave dolge kar pet mesecev, s presledki pa enajst, je že v peti minuti vodil s 4:1. S petimi zaporednimi goli v petih minutah so Slovenci sredi prvega polčasa zaostanek s 5:7 spremenili v vodstvo z 10:7, a je bil to očitno le preblisk. Za gostujočo obrambo je bil neustavljiv 22-letni Kamalaldin Mallash, srednji zunanji igralec katarskega in azijskega prvaka El Jaisha, iz katerega prihaja kar polovica (osem) reprezentantov. Da, tisti Mallash, ki je na prvi tekmi z Brazilijo obležal na tleh, izgubil zavest in so ga na nosilih odnesli z igrišča, Slovencem pa je že do 23. minute nasul sedem golov. In do takrat vratarja Danijel Šarić in Goran Stojanović nista zbrala niti ene obrambe (!), vseeno pa so Katarci v končnici prvega polčasa vodili s tremi goli naskoka.
Za to je bil poleg Mallasha (v drugem polčasu ni več zadel) zaslužen tudi naturalizirani Kubanec Rafael Capote, ki je do odmora spravil kar šest žog za hrbet sicer solidnega Primoža Prošta (osem obramb). Mallash in Capote, ki ga je El Jaish kupil od španske La Rioje in plačal 300.000 evrov odškodnine, sta v prvem polčasu skupaj dosegla kar 13 golov od 18 katarskih. V nadaljevanju je strelska statistika Dragana Gajića, po dveh krogih prvega strelca SP (24), ostala prazna, razigrala sta se Jure Dolenec in Luka Žvižej, a je strelske vaje nadaljeval Capote, ki je do konca dosegel kar 12 golov iz 16 poskusov.
Slovenci so v 43. minuti zaostajali že za pet (19:24), štiri minute pred koncem izenačili (28:28), a končnica je pripadla Katarju. Ko je Mahmoud Hassab s svojim prvim golom tik pred zadnjim znakom sirene dosegel 31. zadetek za Katar, je takoj po strelu z roko nakazal obliko noža, jo položil na svoj vrat in simbolično nakazal obglavljenje Slovencev. Domači navijači so lahko takoj po zmagi v dvorani uživali v koncertu tukajšnjega zvezdnika Kazema Al Saherja, generalni sekretar RZG Goran Cvijič, ki je včeraj praznoval rojstni dan, pa je ostal brez želenega darila – zmage.
»Vrhunsko delo smo opravili predvsem v obrambi, tudi v napadu smo bili dobri, svoje je prispeval še Stojanović. Zasluženo smo zmagali in gremo proti osmini finala,« je dejal Žarko Marković, 201 cm visoki nekdanji reprezentant Črne gore in še lani član Hamburga, ki je štiri gole dosegel v zadnjih dvanajstih minutah. Sebastian Skube je v prvem polčasu kar petkrat zatresel mrežo, v drugem pa niti za trenutek ni stopil na igrišče. »Ne, za to ni bila kriva poškodba. Pravzaprav je sploh ni bilo, le malce mi je pri doskoku po strelu klecnila noga. Selektor enakovredno deli minutažo med vse igralce, zato ni čudno, da sem ostal na klopi. Capote je bil noro vroč in kar koli smo počeli na njem, ni pomagalo. Po enem porazu ne smemo razmišljati negativno. Imamo še dve tekmi in če obe dobimo, smo prvi v skupini.«