»Tekma leta? Tako jo označujejo klub, mediji, navijači, javnost, ampak zame in za mojo ekipo je vsaka tekma v ligi prvakov tekma leta. Enako velja tudi za derbije v domači ligi,« ocenjuje celjski trener Branko Tamše, ki je imel pred dvema mesecema Montpellier na kolenih že v njegovi dvorani (vodstvo z 9:3), a so prvaki Evrope iz leta 2003 na koncu visoko zmagali (35:29). »Še zdaj sem jezen, kadar film v glavi zavrtim nazaj na tisto tekmo. Francozi so v kratkem času prišli od minus šest do plus šest, kar me izjemno moti, saj sem fantom že pred sezono začel dopovedovati, da je pomemben vsak doseženi in prejeti gol. Končna razlika ni realno razmerje moči med ekipama, zato upam, da – ob naši morebitni zmagi v Zlatorogu – razlika na medsebojnih tekmah ne bo odločala o potniku v osmino finala,« Tamše dodaja pred obračunom z Montpellierem, ki je v Celje dopotoval že v četrtek; po sredinem gostovanju v Parizu (brez vrnitve domov) je odprava naslednje jutro z letalom krenila proti Sloveniji.
Montpellier, vodilni klub v francoski ligi, je v sredo proti bogatemu PSG na derbiju v Parizu doživel katastrofo (20:36), Celjani pa so isti večer na derbiju slovenske lige slavili v Mariboru (36:33). »Si predstavljate, da bi mi derbi izgubili s šestnajstimi goli razlike, kot ga je Montpellier? Slovenski novinarji in javnost bi nas raztrgali, v Franciji pa zaradi tega ni nobene drame, nič se ni zgodilo,« pravi Tamše. Na vprašanje, ali bi lahko polom na igralcih Montpelliera (Kavtičnik 5 golov, Gajić 4, Gaber 1, Dolenec 0; za PSG Hansen 9, Omeyer 21 obramb v 50 minutah) pustil globoke psihološke posledice, odgovarja: »Takšna je verjetno le naša miselnost, v večini drugih držav je povsem drugačna. Tam razmišljajo v slogu košarkarske lige NBA – kar je bilo, je bilo, nič ni mogoče spremeniti za nazaj, ni niti evforije po zmagi niti tragedije po porazu, vsaka nova tekma je nov izziv. Mislim, da poraz za Montpellier ne bo imel posledic, bi pa bil vesel, če bi jih imel.«
Pivovarji na Miklavžev večer v Zlatorogu, ki je (bo) razprodan, nujno potrebujejo zmago, če želijo ostati v boju za osmino finala, poraz pa bi pomenil dokončno slovo od tega cilja. Pred osmim krogom ima Rhein Neckar osem točk, Montpellier šest in Celje štiri. Z Nemci imajo slabši izkupiček na medsebojnih tekmah (zaradi manjšega števila doseženih zadetkov v gosteh – poraz v gosteh s 27:31 in zmaga doma z 32:28), z Montpellierem so izgubili z 29:35, zato bi bila poleg skalpa Francozov dobrodošla tudi zmaga z vsaj plus sedem, če bi na koncu prišlo do kroga dveh ali treh klubov v skupini.
Hrvaški reprezentant Ivan Slišković je s 36 goli drugi strelec Celjanov v ligi prvakov, pred njim je le Miha Zarabec z 42. Odlično strelsko formo je potrdil tudi na zadnjih dveh tekmah na gostovanjih v evropski (Vardarju devet golov) in slovenski ligi (Mariboru osem), pred obračunom s 14-kratnimi prvaki Francije pa napoveduje: »Smo v najtežjem delu sezone. V zadnjih treh tednih bo to že naša četrta tekma v ligi prvakov, v tem času pa smo odigrali tudi štiri v slovenski ligi, vključno z derbijema z Gorenjem in Mariborom. Zato se čutijo in vidijo manjši znaki utrujenosti igralcev. A ko pridejo tekme, kot je tokratna, in to pred polnimi tribunami, tega ne čutiš več. Utrujenost čudežno – čeprav le začasno – izgine, pozabiš na težave, iztisneš iz sebe še zadnje atome moči in greš na glavo. Jasno je, da je naš cilj zmaga – ne smemo dovoliti, da bi nas premagali na našem dvorišču, v Zlatorogu.«
»Ključ do morebitnega uspeha bo spet igra v obrambi, iz katere vse izhaja. Na zadnjih dveh tekmah smo prejeli občutno preveč golov: proti Vardarju 34, proti Mariboru 33. Preprečiti moramo, da bi dobivali tudi neumne zadetke, kar se nam dogaja na nekaterih tekmah, v napadu pa moramo igrati hitro in doseči čim več lahkih golov iz (pol)protinapadov. Sliši se preprosto, a je na igrišču težko izvedljivo,« se zaveda 198 centimetrov visoki rokometaš iz Splita, ki je po igranju v rojstnem mestu odšel v Nexe iz Našic, pred lansko sezono pa je oblekel celjski dres. Junija 2015 mu poteče pogodba s klubom, o (ne)podaljšanju sodelovanja s Celjani (Ivan bi nekoč najraje zaigral v nemški ligi) pa 23-letnik pravi: »Trenutno sem osredotočen le na Celje in razmišljam samo o Celju. Opravil sem že nekaj pogovorov s člani klubskega vodstva. A če se bodo odprle še kakšne druge opcije, kakšno veliko rokometno ime, bom videl, kaj in kako. Kiel? Upam, da nekega dne res.«
Dalmatinec nima prave zamenjave na položaju levega zunanjega igralca, zato ima na večini tekem dolgo minutažo. »Precej sem na igrišču, tudi zato, ker igram v obeh smereh. Verjetno bi občasno potreboval malce več odmora, da bi se spočil, ker zaradi utrujenosti potem prihaja do napak v igri,« se zaveda Slišković, ki ga kmalu čakajo tudi priprave za nastop v dresu Hrvaške na SP v Katarju. Po operaciji Blaženka Lackovića (ahilova tetiva), počasni vrnitvi Stipeta Mandalinića po poškodbi in težavah Damirja Bičanića je trenutno prva izbira na položaju levega zunanjega v reprezentanci in zanesljivo potnik za Katar. »Ne bi rekel, da sem zanesljivo potnik, saj se lahko zgodi še marsikaj. To bom lahko rekel, ko bom na letalu za Katar oziroma ko se bom znašel v zapisniku tekme. Vseeno upam, da se bom dokazal selektorju in da bom igral na SP,« se nadeja Slišković, ki meni, da bi si njegov klubski soigralec Miha Zarabec (kljub ostri konkurenci na položaju srednjega zunanjega igralca v reprezentanci Slovenije) po odličnih igrah v Celju zaslužil biti vsaj na širšem seznamu izbrane vrste in imeti možnost boja za reprezentančni dres.
