Z izjemo reprezentantov, tako članskih kot mladinskih in kadetskih, sem imel na razpolago vse druge igralce. Najprej je bilo treba igralce osvežiti in spočiti, fantje, ki niso bili v nobeni reprezentančni selekciji in so ostali v klubu, pa so si v tem času dobro napolnili akumulatorje. No, poleg tega so imeli tudi obsežen program treningov in dela, zato upam, da bo to zadostovalo za naslednja dva meseca. Žal mi je, da reprezentanti niso bili z nami, a to je pač del vrhunskega športa. Sočasno pa sem vesel in ponosen, da ima celjski klub toliko reprezentantov v različnih selekcijah, kar je potrditev dobrega dela. Premor smo izkoristili tudi za sanacijo manjših poškodb, čeprav so se nam nato spet prikradle. Z manjšimi se ubadata Miha Zarabec in David Miklavčič, za nekaj časa pa je izgubljen Živan Pešić. Na treningu je čudno doskočil in mu je obrnilo koleno, zato je do nadaljnjega, če se izrazim v slogu formule ena, v boksu.
Na šestih medsebojnih tekmah z Rheinom Neckarjem je celjski klub šestkrat izgubil, zadnji poraz pa ste pridelali prav vi v minuli sezoni.V Nemčiji smo gladko in visoko izgubili kar z desetimi zadetki razlike. A zdaj gre za novo sezono, novo tekmo, novo zgodbo, čeprav se zavedamo kakovosti nasprotnika, ki je sicer izgubil veliko vrhunskih igralcev, a jih tudi dobil. Ima odlično izpopolnjen igralski kader na vseh položajih. V vratih ima Danca Niklasa Landina, ki je po mojem mnenju med tremi najboljšimi na svetu, potem pa še kopico zvezdnikov svetovnega formata: na krilih Nemca Gensheimerja in Groetzkega ter Islandca Sigurmannssona, na zunanjih položajih izjemna strelca in atletsko močna Šveda Du Rietza in Danca Larsna, Islandca Peterssona, prav tako Švicarja Andyja Schmida, enega najboljših organizatorjev igre na svetu, vrhunskega krožnega napadalca, Norvežana Myrhola... To je ekipa, ki bi si jo želel vsak trener na svetu.
Kaj ste ugotovili ob analizi sistema in načina igre jutrišnjega tekmeca?Rhein Neckar goji zelo hitro igro in je najmočnejši prav v prehodu iz obrambe v (pol)protinapad in pri hitrem izvajanju s sredine igrišča. Sposoben je v dveh, treh minutah narediti delni izid 5:0 in dotolči nasprotnika. Igra svoj sistem vseh šestdeset minut ne glede na to, ali vodi ali zaostaja. Njegov sistem igre je zelo dodelan, a ni preveč zapleten, ima pa individualno kakovost igralcev, ki jo zna Jacobsen odlično zliti v celoto. V obrambi imajo vrhunska specialista, Španca Gedeona Guardiolo in Nemca Stefana Kneera, ki opravljata garaško delo, včasih tudi zelo umazano. In potem lahko njuni spočiti soigralci v napadu odigrajo tako, kot je treba. V prejšnjih sezonah je Rhein Neckar slovel in slonel po obrambi 6-0, zdaj pa veliko igra in zmaguje tudi s sistemom 5-1.
Do letošnje sezone je sedem let v obrambi nemške ekipe »mesaril« 202 centimetra visoki Oliver Roggisch, ki je zdaj pomočnik trenerja Jacobsena.Morebiti se bo slišalo čudno, a nisem vesel, da je končal kariero in da ne bo igral proti nam. Mnogi trdijo, da je bil zelo dober obrambni igralec, ampak jaz sem vedno v igri stavil proti njemu. Vsi moji zunanji igralci, v minuli sezoni Sebastian Skube in Mate Lekai, zdaj pa bi to veljalo tudi Miha Zarabca in Davida Razgorja, če bi Roggisch še igral, so imeli nalogo, da proti njemu čim več igrajo ena na ena. Roggisch je prav toliko, kolikor je močan in robusten, tudi precej nehiter. Mogoče bi bilo za nas dobro, vsaj v primerjavi z Guardiolo in Kneerom, če bi igral.
V minuli sezoni je Rhein Neckar v četrtfinalu lige prvakov zaradi manjšega števila golov v gosteh izpadel proti Barceloni, naslov nemškega prvaka pa izgubil zaradi slabše razlike v zadetkih od Kiela.Po mojem mnenju so Nemci, ki so doma zmagali z 38:31, v Barceloni pa izgubili s 24:31, nezasluženo izpadli proti Špancem. A kar je bilo, je bilo. Rhein Neckar sem že pred začetkom letošnje lige prvakov uvrščal na prvo ali drugo mesto v naši skupini. To, da ima po štirih krogih po dve zmagi in dva poraza, je le dokaz, kako izenačena in kakovostna je naša skupina. Prepričan sem, da gre za tako kakovostno ekipo, ki je sposobna – tudi če bi bila šele četrta v skupini – v osmini finala premagati zmagovalca katere izmed preostalih skupin. Njej je pravzaprav vseeno, proti komu igra, saj se lahko enakovredno kosa z najboljšimi na svetu.
Islandca Gudmundurja Gudmundssona je pred sezono na trenerskem stolčku zamenjal Danec Nikolaj Jacobsen.Prejšnji trener, ki je prevzel moško reprezentanco Danske, je deloval malce bolj nestrpno in živčno. Jacobsen je v primerjavi z njim povsem umirjen, sproščen – takšen, kot so vsi Danci. Ne glede na to, ali vodi ali izgublja za pet zadetkov, je Jacobsen vedno hladen kot špricar. To se je preneslo tudi na igralce, ki delujejo na enak način kot trener. Torej brez panike tudi ob negativnem rezultatu, kar se je na primer pokazalo tudi v prejšnjem krogu lige prvakov: Čehovski medvedi so v Nemčiji v dvajseti minuti vodili s 14:9, že do polčasa je bilo 16:16, v drugem polčasu pa je imel Rhein Neckar že osem golov prednosti.