Ob odsotnosti obolelega kapetana Tineta Urnauta bo največje breme na položaju sprejemalca prevzel 23-letni Rok Možič, ki je po štirih tekmah s 53 točkami najučinkovitejši igralec slovenske izbrane vrste.
Na prvem turnirju lige narodov v Riu de Janeiru ste v pomlajeni zasedbi prišli do treh zmag, boljša od vas je bila le Brazilija. Ste tudi vi zadovoljni z izkupičkom?
Lahko smo zadovoljni s predstavami, čeprav bi se kakšna tekma lahko razpletla tudi drugače. Predvsem mislim na obračun z Iranom, ki smo ga res začeli s povsem pomlajeno postavo. Na koncu smo osvojili osem točk, kar je dober začetek. Ko turnir začneš s tremi zmagami, si želiš še četrte – sploh pred polno dvorano in proti gostiteljem. Zato je ostal rahel priokus grenkobe, a če bi nam kdo pred turnirjem ponudil tri zmage, bi to takoj sprejeli. V nadaljevanje lige narodov zato vstopamo z dobrimi občutki.
Spet se je pokazalo, kako naporna
so ta dolga potovanja. Domov ste
se zaradi bolezni vrnili močno
zdesetkani. Je to ena največjih težav
v ligi narodov?
Res je, ta potovanja niso nikoli prijetna. Po drugi strani imamo še srečo, saj je bilo to naše edino daljše potovanje v rednem delu tekmovanja. Na žalost smo se vrnili zdesetkani – brez kapetana Urnauta in Žige Šterna, ki še nista nared za Burgas. Nato bomo gostitelji tretjega turnirja v Ljubljani, tako da nam bo tudi tokrat prihranjeno novo dolgo potovanje. Če se uvrstimo na zaključni turnir, nas čaka še pot na Kitajsko.
Morda je še večja težava urnik tekem? V Riu ste v 37 urah odigrali kar tri tekme.
To res ni najbolj humano in upam, da se bo v prihodnje kaj spremenilo. Že večkrat smo poslali pritožbe, saj je tak urnik izjemno naporen za vse. Ne glede na to, ali igraš vse tekme ali ne, vseeno si tam, prisotna so čustva, večja je tudi možnost poškodb. Tudi kakovost odbojke trpi, saj ne moreš iz dneva v dan igrati na najvišji ravni. Po drugi strani v takšnem urniku ne iščemo izgovorov, saj so pogoji za vse podobni. Nekateri potujejo dlje, drugi manj, zato moraš že na treningih kljub utrujenosti dati vse od sebe, da vidiš, kako si pripravljen za tekmo.
Kaj je bilo poleg treh zmag še
pozitivno na uvodnem turnirju lige narodov?
Pozitivno je bilo, da smo držali skupaj v vseh trenutkih, čeprav se je proti Braziliji spet opazilo, da so bili, ko nam ni šlo, obrazi negativni, ampak to je v športu normalno. Drugo, kar bi poudaril, je spoštovanje sistema, ki ga zahteva selektor. Proti Braziliji, če se še enkrat dotaknem te tekme, smo imeli vrhunski napad, vendar se nismo držali sistema, kar je bilo usodno. Vseeno smo na večini tekem dobro izvajali začetne udarce, sprejem je bil na visoki ravni, v napadu smo bili potrpežljivi. Vidi se napredek s treningov, kar je spodbudno, a s tem še ne smemo biti zadovoljni.
Kaj boste morali do turnirja v Burgasu popraviti ali izboljšati?
Držati se moramo sistema igre in v napadu iskati situacije ena na ena, kjer smo nevarni. V napadu nimamo izrazitega posameznika, zato je potrpežljivost ključna. V obrambi moramo biti natančnejši pri vsakem dotiku in se izogibati napakam pri najlažjih žogah ter servisu, predvsem v končnicah nizov. Naša igra mora postati še bolj raznolika, saj je štiri tekme v kratkem času fizično težko zdržati, v glavi pa lahko.
Kakšna pa so pričakovanja pred
turnirjem v Burgasu?
Urnik bo malenkost lažji kot v Riu, vendar bodo tri tekme v 40 urah še vedno velik izziv. Glede nasprotnikov bomo šele v Burgasu videli, v kakšni zasedbi bodo prišli. Bolgari bodo igrali doma v najmočnejši postavi. Japonci so za nas vedno neugodni, toda če bodo prišli v podobni postavi, kot so igrali na Kitajskem, nam bo nekoliko lažje. Francozi bodo močnejši za štiri olimpijce. Turke dobro poznamo s priprav, ko so nas enkrat premagali, enkrat pa smo se mi veselili zmage. Želja so štiri zmage, vendar nas z odsotnostjo Urnauta in Žige Šterna čaka zahtevno delo. Vseeno obljubljam boj na vsaki tekmi.
Selektor Fabio Soli bo kmalu tudi vaš trener v Veroni. Je to dodatna motivacija, saj si boste mesto v klubu morali izboriti tudi pri njem?
Poznava se že od prej, saj sem igral proti njegovemu Trentinu. Zdaj se še bolje spoznavava, uvaja nove stvari, ki jih skušam čim hitreje osvojiti. Pomembno je, da sprejmem tudi napake, ki so del igre in se jih moram naučiti obvladovati.
Za vami je znova sezona, v kateri
niste bili popolnoma zdravi, saj
ste novembra lani morali na
operacijo slepiča, še prej pa na operacijo gležnja. Kakšno je vaše trenutno stanje, saj ste imeli marca še težave
z mišico?
Čeprav sem imel težave s slepičem, sem vseeno odigral večji del sezone. Vmes sem igral dobro, nato pa je prišlo do poškodbe mišice, zato še nisem v najboljši formi. Težko je zdržati ta ritem, vendar že to, da sem v Riu igral na treh tekmah, je zelo zadovoljivo. S trenerjem za telesno pripravo sva dobro delala, selektor pa bo tudi po reprezentančni sezoni spremljal moje stanje.
V odsotnosti nosilcev igre zdaj tudi vi prevzemate večjo odgovornost. Kako se počutite v tej vlogi?
V klubu sem vajen večje odgovornosti že iz časa v Mariboru, medtem ko sem bil v reprezentanci sprva bolj joker s klopi kot nekdo, ki je vstopil v igro, da prinese svežo energijo ali spremeni potek tekme. V Riu sem prvič začel tekme v vlogi sprejemalca, podobno kot predlani, ko je bil Tonček Štern poškodovan in sem igral na mestu korektorja. Zdaj je odgovornosti še več, še zlasti ob odsotnosti kapetana Urnauta. Če sem v preteklosti sam dobival nasvete od starejših, sem zdaj v položaju, ko jih moram dajati mlajšim. Usmerjam in spodbujam jih tudi takrat, ko bi morda sam potreboval kakšno besedo podpore. Podobno vlogo sem postopoma že prevzemal v Veroni, zato se skušam tudi v reprezentanci navaditi na ta naravni korak naprej.
Pred vami je še eno dolgo poletje z vrhuncem na svetovnem prvenstvu na Filipinih?
Vse skupaj se je komaj začelo, pa smo že kar rahlo utrujeni. V rednem delu lige narodov nas čakata še dva turnirja, cilj pa je jasen, uvrstitev na zaključni turnir. Na Kitajskem ne želimo biti le udeleženci, ampak igrati za najvišja mesta. Sledi nekaj počitka, nato priprave na svetovno prvenstvo. Ne bo lahko, a imamo mlado energijo, mladostno moč in verjamem, da bomo zdržali poletje. Glavni cilj je, da vsak dan napredujemo in da na svetovnem prvenstvu igramo vidno vlogo.
