Tri četrtine proračuna tekmovanja čez pet let bodo pokrili zasebni prispevki. Prve zimske olimpijske igre v Franciji po Albertvillu leta 1992 bodo med 1. in 17. februarjem 2030, med 1. in 10. marcem istega leta pa bodo tudi paraolimpijske igre.
Cojop je danes dal zeleno luč večletnemu proračunu za igre 2030 v višini 2,132 milijarde evrov. Prvotno so proračun julija 2024 načrtovali za točno dve milijardi evrov. "Proračun je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z deležniki in s podporo francoske vlade," so pri Cojopu zapisali v sporočilu za javnost.
Grospiron: Izvesti spektakularne igre
Javni prispevki bodo prestavljali 26 odstotkov proračuna, vključno s 362 milijoni evrov, ki jih je zagotovila država. Na zasebni strani bo približno 30 odstotkov prihodkov ustvaril Mednarodni olimpijski komite (Mok) prek svojih partnerjev ali televizijskih pravic, preostanek pa bo zagotovil Cojop s ciljno usmerjenimi prihodki v obliki partnerstev, licenc, prodaje vstopnic …
"Ta proračun zdaj služi kot vodilo, ki nam daje sredstva za izpolnjevanje našega poslanstva," je dejal Edgar Grospiron, predsednik Cojopa. Spet je poudaril ambicijo "izvesti spektakularne igre, koristne za regijo, šport in vse Francoze". Proračun družbe Solideo, javne ustanove, odgovorne za zagotavljanje olimpijskih objektov, je ocenjen na nekaj več kot milijardo evrov.
Za OI 2024 v Parizu 4,4 milijarde evrov
Za poletne olimpijske igre v Parizu leta 2024 je Cojop porabil 4,4 milijarde evrov in ustvaril presežek v višini 76 milijonov evrov, medtem ko je proračun družbe Solideo znašal 4,5 milijarde evrov. Računsko sodišče je ocenilo tudi, da so javni stroški dogodka znašali 6,6 milijarde evrov.
