Svoj talent je atlet Matic Ian Guček potrdil predlani, ko je v Kolumbiji na 400 metrov z ovirami s časom 48,91 izboljšal 42 let star slovenski rekord Roka Kopitarja. Iz Calija se je vrnil s srebrno kolajno ter bil nagrajen z nastopom na svojem prvem velikem članskem prvenstvu v Münchnu, kjer je bil nekaj dni pozneje polfinalist. Svoj drugi najboljši rezultat je s časom 49,40 dosegel na lanskem svetovnem prvenstvu v Budimpešti, kjer ga je od uvrstitve v polfinale po času ločilo 35 stotink. Izjemno pripravljenost je pokazal na uvodnem mitingu mednarodne atletske lige, ko je v Kranju izboljšal državni rekord ter s časom 48,66 izpolnil olimpijsko normo (48,70) za bližajoče se igre v Parizu.
Eden največjih upov slovenske atletike nam pravi, da je na začetku poletne sezone tako dobro pripravljen, ker vse bolje sodeluje s trenerjem Mirom Kocuvanom starejšim. »Trenirala sva pametno, nisva pretiravala. Bolj sem poslušal svoje telo kot denimo lani. Če je bilo telo utrujeno, sem mu raje namenil dan počitka, kot opravil težak trening. V razmišljanju sem v tej sezoni naredil veliko spremembo. Priznam pa, da na začetku sezone vseeno nisem pričakoval tako dobrega rezultata. Izpolnitev olimpijske norme sem si namreč zastavil kot cilj sezone, ne pa da ga bom dosegel že kar na prvi tekmi, ko atleti praviloma med ovirami še iščemo pravi ritem in občutke,« je pojasnil Matic Ian Guček.
Razveselil bi se snidenja
z ameriškimi košarkarji
Glede na to, da je olimpijsko normo izpolnil že na uvodni tekmi, si je 20-letni Celjan zastavil nove cilje, saj ima, kot pravi, še rezerve, poleg tega še ni nastopil na močnejših mitingih in prvenstvih. »Ko bom v pravi formi, bom lahko tekel hitreje. Moji cilji so jasni, a si z besedičenjem ne bi rad ustvaril dodatnega pritiska,« odgovarja študent 2. letnika Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije v Celju, ki ga že čez dobre tri tedne v Rimu čaka prvi vrhunec sezone, nastop na evropskem prvenstvu. »Izkušnje z evropskega prvenstva že imam, kar je zelo pomembno. V Rimu si želim doseči osebni rekord. Strinjam se z vami, da bi v tem primeru lahko dosegel res vrhunsko uvrstitev.«
Celjan odločno poudarja, da v Parizu ne bo le nastopil, temveč tekmoval, hkrati pa si želi občutiti olimpijski vrvež. »Zagotovo bom dobil novo izkušnjo, saj bo olimpijsko vzdušje zame novo. Od malega poslušam, da so olimpijske igre največje tekmovanje, zato se veselim, da ga bom izkusil. Verjamem, da bom spoznal veliko vrhunskih športnikov. Najraje bi videl ameriško košarkarsko reprezentanco, ki bo tekmovala z vsemi zvezdniki,« odgovarja atlet, ki je od junija lani kot vrhunski športnik zaposlen v policiji.
Po obnovi celjskega stadiona
mu ne bo več treba v Žalec
Novi olimpijec nam je pojasnil, da se je za tek na 400 metrov z ovirami odločil obojestransko; da ni le on izbral discipline, temveč tudi ona njega. »Miro Kocuvan je v svoji trenerski karieri pred menoj na olimpijske igre popeljal že dva atleta, in sicer Roka Kopitarja in svojega sina Mira Kocuvana. Ko sva se spoznala, mi je takoj predstavil tek čez ovire. Prepričal sem se lahko, da imam dober ritem teka in da mi tek čez ovire ustreza. Tekmoval sem tudi kot sprinter, skakalec troskoka in na krosih. Zanimivo je, da sva s trenerjem skupaj od mojega vstopa v prvi razred osnovne šole. Res je lepa zgodba, da me je že prvi trener popeljal do olimpijskih iger.«
Novi slovenski olimpijec pri trenerju spoštuje, da se je zanj pripravljen žrtvovati, da trenirata, ko ima čas, ko nima študijskih obveznosti. »Poleg vsega znanja, ki ga ima, se je veliko naučil tudi na meni. Dobro se dopolnjujeva. Zelo sem mu hvaležen,« odgovarja tekač čez ovire in na vprašanje, kako je zadovoljen s pogoji za vadbo v Celju, odgovarja: »Pogoji za delo letos niso bili vrhunski, ampak dobri. Razlog je bil, da nismo imeli na razpolago celjskega stadiona, saj se je prenova zavlekla. Zato sem treniral v Žalcu, ki je na srečo od mojega doma oddaljen le deset minut vožnje z avtom. Prav v tem vidim največ rezerv v prihodnji sezoni. Razveseljivo je, da je celjski stadion od prejšnjega tedna znova odprt za vadbo.«
Dobrodošla tuja konkurenca
Športni vzornik Matica Iana Gučka je svetovni rekorder, prvak in olimpijski zmagovalec v teku na 400 metrov z ovirami Karsten Warholm. »Odkar je leta 2017 postal svetovni prvak, je spremenil disciplino. Pred njegovim prihodom je disciplina veljala za ritmično, od njega naprej velja za sprintersko. Če ne sprintaš od začetka, na koncu ni mogoče nadoknaditi stotink s starta. Kar zadeva Warholma, imam zanimivo anekdoto. Ko sem predlani v Berlinu prvič tekel z njim, mi je izročil startno številko. Bil je odprt in dosegljiv. Zdaj razmišljam drugače, saj je Norvežan postal moja konkurenca.«
Kako bo potekal njegov spored v nadaljevanju sezone, še ne ve, saj ga bo usklajeval skupaj z menedžerjem Slovakom Alfonsom Juckom. Zelo ga veselil, da so mitingi mednarodne atletske lige letos močnejši, saj vseh pet šteje za svetovno lestvico. Verjame, da je bil zaradi močnejše konkurence hiter tudi na uvodnem mitingu v Kranju. »Lepo je imeti na domačem dvorišču močne tuje atlete. To je le plus za slovensko atletiko, ki je vsako leto tako tekmovalno kot organizacijsko močnejša. Skušal bom tekmovati na čim več mitingih po Sloveniji, a trenutno še ne vem, kakšne priložnosti bom prejel iz tujine.«
