Vse je začel Đoković s svojimi vrhunskimi rezultati. Mladi igralci so videli, da je vse mogoče, zato mu sledijo. Imamo novih pet ali šest zelo talentiranih igralcev. Djere, Krajinović, Krstin, Čačić, Tepavac, Lajović... Eden od razlogov je tudi ta, da vsi treniramo in igramo skupaj. Kadar smo doma, smo vsi v dobrih odnosih. Skupni trening nam zelo pomaga. Uspeva nam nekaj podobnega, kar so imeli pred nami Španci.
Tudi pri ženskah ste zelo uspešna nacija.Kot narod smo zelo tekmovalni. Ljubimo, kadar se lahko primerjamo in tekmujemo. S tem tudi pozabimo na vse slabe stvari, ki so se v preteklosti zgodile v naši državi. Če nisi pri nas v Srbiji dober, te je kar malo sram. Nihče te ne tolaži, da bo naslednjič boljše, ampak te takoj popljuvajo. Skozi leta smo se vsi športniki naučili, da se moramo bojevati in zmagovati. Morda takšno razmišljanje manjka Sloveniji, ki ima prav tako talentirane igralce, toda z manj predrznosti.
Bi bili vi boljši, če bi imeli v mladosti ob sebi nekoga, kot je Đoković?Skoraj gotovo. Nole je dvignil to mejo do skrajnosti, jaz pa sem bil brez njega na 101. mestu. Če bi imel v mladosti ob sebi Noleta, bi bil verjetno bistveno boljši. Takšno podporo imajo sedaj naši mlajši igralci. Denimo Krajinović veliko trenira z Noletom, kar mladeniču zagotovo izredno koristi.
Kaj je Đokovićeva skrivnost uspeha?Nole je zelo zanimiva oseba. Ima sposobnost, da se hitro uči. Kadar naredi napako, jo analizira in je nato nikoli več ne ponovi. Enako je pri učenju jezikov v novih državah. Vse zelo hitro osvaja in se uči. Do potankosti je ugotovil, kako mora živeti, kaj mu odgovarja, kako se mora prehranjevati, kako trenirati... Vse dela natanko tako, kot mu odgovarja.
Je najbolj popularen športnik v Srbiji?Verjetno je, saj dosega najboljše rezultate od vseh. Tako je tudi prav, saj je največji ambasador Srbije v svetu. In v prihodnjih petih letih bo dosegel še številne velike stvari.
Kako popularen je tenis v Srbiji v primerjavi s košarko in nogometom?V Srbiji gre še vedno veliko več denarja za nogomet in košarko kot za tenis, kar je tudi normalno, saj gre za klube, ki tudi sami iščejo sponzorska sredstva. Problem tenisa je, da še nima povsem razvitega modela, kako primerno vložiti denar v razvoj mladega igralca. Lahko se zamislimo, kako dobri bi šele bili, če bi imeli razvit kakovostni trenažni sistem.
Kakšna je situacija s teniškimi centri?Saj teniški centri niso primarna stvar. Pomembnejše je, da ima teniški igralec izdelan načrt dela, da so ves čas zraven kondicijski trener, fizioterapevt... Tega v Srbiji nimamo, kar je naša velika priložnost, da še napredujemo. Tenis je na igrišču individualni šport, toda v ozadju odloča predvsem to, kdo ima okoli sebe boljšo ekipo.
Kako je z vami?Pred tremi leti sem se poročil in dobil otroka. Skoraj leto dni nisem igral, zato sem na lestvici ATP zelo nazadoval. Ko sem se vrnil, sem v enem letu prišel spet med najboljših 200. Zdaj sem malo starejši in pametnejši, najbolj pa se trudim, da okoli sebe sestavim spremljevalno ekipo, ki je trenutno nimam. Najpomembnejša pa sta vedno konstantnost in zdravje.
