Marin, v romarskem središču Međugorje v Bosni in Hercegovini rojeni eden štirih bratov Čilić, je dvoboj z Đokovićem – oba imata stalno prebivališče v Monte Carlu – začel s katastrofalno statistiko: na dosedanjih devetih medsebojnih dvobojih je devetkrat izgubil. Včeraj je Čiliću, ki je na prvih štirih dvobojih v letošnjem Wimbledonu dosegel kar 98 asov (povprečno 24,5 na dvoboj) in 220 winnerjev (povprečje 55), kazalo dobro, saj je po treh nizih proti Đokoviću (46 asov, 163 winnerjev) vodil z 2:1. Đoković, ki v prvih štirih dvobojih izgubil le en niz, je bil na robu izpada, a se je v zadnjih dveh mojstrsko izvlekel.
»Vsa čast, mojster,« je po koncu dvoboja Marin Čilić ob slovesu na mreži na uho priznal Đokoviću. »Vedel sem, da je servis moje najmočnejše orožje, a tokrat mi ni šlo dobro. Poleg tega sem v odločilnih trenutkih, ko bi lahko tehtnico nagnil na svojo stran, naredil preveč napak, kar se mi je maščevalo,« je dejal Čilić, ki je Đokoviću zabil le deset asov (enako tudi Srb njemu), v prejšnjem dvoboju pa jih je Francozu Jeremyju Hardyju nasul kar 33. S tem je Čilić zaostal tudi za trenutno letošnjim wimbledonskim rekorderjem Johnom Isnerjem, ki je jih je v prvih treh krogih – potem pa je izpadel – zbral kar 110.
Đoković je včeraj izkoristil že prvo izmed treh zaključnih žogic in se po treh urah in 18 minutah dvoboja že 23. v karieri in petič zapored v Wimbledonu uvrstil v polfinale turnirja za grand slam. »To je bil moj najtežji dvoboj letos v Londonu. Po odličnem prvem nizu sem v naslednjih dveh popustil, kar je Čilić s svojo agresivno igro dobro izkoristil. Na srečo sem v zadnjih dveh nizih zelo dvignil raven svoje igre,« je ocenil Novak Đoković. Srb je Čilićev učinek asov zmanjšal na letošnji minimum v Wimbledonu (prej najmanj 18 v drugem krogu proti Avstrijcu Andreasu Haiderju Maurerju), ob tem pa se je (potem ko je padel proti Francozu Gillesu Simonu – kazalo je na poškodbo rame – je ultrazvok pokazal, da ni nič hujšega) spet pošalil: »Bom moral s trenerjem, ki je bil strokovnjak za vrhunske udarce prav med padci, vaditi, kako se pravilno pada.«
Đoković je imel v mislih svojega trenerja, Nemca in trikratnega zmagovalca Wimbledona (Novak je doslej zmagal le leta 2011) Borisa Beckerja, ki ima v neposredni bližini Wimbledona tudi luksuzno stanovanje. A tudi Čilić se lahko pohvali s svojim trenerjem, rojakom Goranom Ivaniševićem, ki je edini turnir za grand slam dobil prav v Wimbledonu leta 2001. »Imeti ob sebi Gorana je velik plus in privilegij. Ko je bil na igrišču, je bil ena osebnost, zunaj njega je povsem drugačna. Z njim sem napredoval, zelo pa je dvignil tudi moj samozavest,« pojasnjuje Ćilić, ki ga je prav Ivanišević (na dvobojih z Beckerjem je bil slabši z 9:10, v finalu Wimbledona je bil Becker sedemkrat, Goran štirikrat) pri Čilićevih petnajstih letih priporočil svojemu nekdanjemu trenerju Bobu Brettu.