"Igralec, ki ni med top 20 igralci, nima nobenega drugega vira prihodka kot denar od nagradnih skladov," sporoča ukrajinski tenisač Sergij Stakhovskij, ki na lestvici ATP zaseda 103. mesto. To je tudi eden izmed vzrokov za odločitve nekaterih športnikov, da se podajo na nečedna pota, v nedovoljene športne stave in v krojenje izidov.
V letu 2012 je prvi igralec sveta Srb Novak Đoković z nagradnimi skladi svoj račun obogatil za 9,7 milijona evrov, najboljša v ženski konkurenci Belorusinja Viktorija Azarenka je dobila šest milijonov evrov. Ti zaslužki se višajo s sponzorskimi pogodbami, denarjem, ki jih prejmejo za sam nastop, in igrami na ekshibicijskih turnirjih. Šarapova tako zasluži vsako leto še dodatnih 20 milijonov ameriških dolarjev.
Igralci, ki so na lestvici med 90. in 100. mestom, v povprečju zaslužijo 202.970 evrov, igralec na 150. mestu je dobil v letu 2012 75.000 evrov, 200. igralec sveta pa 20.780 evrov.
Švicarskemu teniškemu asu Federerju nekateri organizatorji turnirjev le za nastop odštejejo tudi 800.000 evrov. Federer je v zadnjih letih naredil izjemo le na enem turnirju, v domačem Baslu mu je bilo dovolj 413.000 evrov za nastop. Nekateri mediji poročajo, da je želel Švicar za nastop na turnirju v letu 2013 podvojeno vsoto denarja, toda do tega ne bo prišlo. Federer se je pred kratkim vrnil iz Južne Amerike, kjer je odigral šest revialnih dvobojev, za vsak nastop pa naj bi prejel milijon dolarjev, poročajo južnoameriški mediji.
Nagrade za dosežke v primerjavi z najboljšimi na svetu zelo majhne
Kljub lepim denarnim nagradam in zaslužkom pa se morajo nekateri igralci zadolžiti. Francozinja Claire Feuerstein, 135. igralka sveta, je lansko sezono zaslužila 71.317 evrov, ko je plačala vse stroške in davke, pa je na njenem računu ostalo le 200 evrov. Junija si je tako moralo celo sposoditi denar, da je lahko nadaljevala s tenisom.
"Več kot 70 odstotkov igralcev oziroma igralk, uvrščenih med petdesetim in petstotim mestom na svetu na lestvicah ATP in WTA, sodeluje v športnih stavah," je bilo 26. oktobra med drugim slišati na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije (STA) v Maxi klubskem salonu o nedovoljenih športnih stavah in krojenju izidov na športnih prireditvah. "V svojem raziskovalnem delu s približno 35 kolegi iz ATP oziroma WTA sem prišel do spoznanja, da je v to zgodbo posredno ali neposredno, kakor želite to poimenovati, vključenih 72 odstotkov igralcev in igralk," je povedal nekdanji slovenski reprezentant v tenisu, zdaj uspešnem poslovnež in vodja pisarne Teniške zveze Slovenije Gregor Krušič.
"Šokiran sem bil nad podatki, ki sem jih dobil. Zlasti igralci, uvrščeni na lestvici ATP med 50. in 150. mestom, se pritožujejo, da so nagrade za dosežke v primerjavi z najboljšimi na svetu zelo majhne. Mnogi od njih se zato poslužujejo stav oziroma prirejanja izidov. Ker je na stavnicah mogoče staviti na posamezno igro, rezultat prvega niza ali naslednje igre, je mogoče vse to prikrojiti. Dogovarjanje poteka v kodah in se dogaja med samo igro. Slovenski reprezentant Blaž Kavčič mi je dejal, da je do njegovih hotelskih vrat prišel igralec, ki se je hotel dogovoriti za njun dvoboj naslednjega dne, češ da ima čez nekaj ur že rezerviran letalski polet. Seveda mu Kavčič ni nasedel in ga naslednji dan premagal. Vendar od tedaj na naše igralce mnogi gledajo drugače ali se jim celo smejijo v brk, češ, ta pa ni naš ..." je dodal Krušič.
