Kočni rezultat 7:5, 4:6, 7:6 (2), 6:7 (8) in 6:3 je bil v korist Đokovića, a prvi igralec sveta se dobro zaveda, da so na koncu odločile malenkosti. Morda zgolj to, da je imel malce bolj sveže telo ali bolj gibljiva kolena. »Nikakor se nisva oddaljila. Še največja razlika je bila, ko sem z brejkom povedel 2:1, toda takoj nato sem izgubil začetni udarec,« je nekaj minut po koncu dvoboja dejal Novak Đoković, ko je od utrujenosti še globoko lovil sapo. »Brez dvoma je bil to eden najboljših in vznemirljivih dvobojev v moji karieri. Vse je bilo tako tesno. Del Potro je dokazal, zakaj je že osvojil turnir za grand slam. Ko je bilo najtežje, je uporabil najmočnejše in najbolj natančne udarce. Imel sem več žogic za zmago, ki jih nisem izkoristil. Toda to niso bile moje napake, ampak je Del Potro odigral vrhunsko. Moj privilegij je zgolj ta, da sem na koncu zmagal.«
Dvoboj je trajal štiri ure in triinštirideset minut, kar je najdaljši polfinale v zgodovini Wimbledona. Čeprav je bil Andy Murray tedaj še skrit v wimbledonskih hodnikih, garderobi in ogrevalni dvorani, so bili ljudje na tribunah navdušeni. »Ni dvoma – to je bila ena od najbolj navdušujočih predstav vseh časov. Del Potro je lahko ponosen nase. Prekrasno je bilo videti, kako zelo je užival vsak trenutek dvoboja,« je dejal legendarni John McEnroe. Pred novinarje je z ledom okoli kolen stopil tudi del Potro. »Zares sem bil blizu, da bi se uvrstil v finale Wimbledona. Dvoboj je bil na izredno visoki ravni. Gledalci so zagotovo uživali,« je dejal Juan Martin del Potro, ki ga je med dvobojem nemogoče prebrati. Ko se že zdi, da nima več moči, udari perfektno žogo. »Igral sem najboljši tenis na travi v svoji karieri, a žal to ni bilo dovolj.«
Đokovićev tekmec v jutrišnjem finalu bo Andy Murray. Britanski junak je s 6:7 (2), 6:4, 6:4 in 6:3 ugnal Jerzyja Janowicza. Ključni trenutek se je dogodil v tretjem nizu, ko je Poljak že vodil s 4:1, toda namesto da bi se osredotočil na lastno igro, se je Jerzy Janowicz začel prepirati s sodnikom. »Pretemno je. Ali lahko, prosim, zaprete streho?« se je jezil Poljak. Murray je njegovo nervozo znal izkoristiti, saj je dobil pet zaporednih iger in tretji niz. Sodnik se je tedaj vendarle odločil, da igrišče prekrije s streho, s čimer je bil dvoboj prekinjen za dvajset minut, kar pa je razjezilo Murrayja, saj je bil v velikem naletu. »Lepo vas prosim, vsaj pol ure lahko še igrava,« je nergal Andy Murray, ki pa ga prekinitev nato ni zmedla, saj je brez težav dobil naslednji niz.
Danes pa bo v Wimbledonu padel zastor nad ženskim delom tekmovanja. Nobena od finalistk, ne Marion Bartoli ne Sabine Lisicki, še nikoli ni osvojila turnirja za grand slam. Pri ameriški televizijski postaji ESPN so pred finalom izbrskali, da ima Bartolijeva inteligenčni kvocient kar 175. Tako visok kvocient ima zgolj 0,0003 odstotka svetovne populacije, povprečen ameriški kvocient pa je 98. Bartolijeva se tako lahko pohvali, da ima višji inteligenčni kvocient, kot ga ima Stephen Hawking ali ga je imel Albert Einstein (oba 165).