Prvo soboto letošnjega Odprtega prvenstva ZDA v tenisu, ko naj bi se na stadionu Louis Armstrong zgodila gala predstava slovenskega tenisa med Blažem Kavčičem in Stanislasom Wawrinko, tretjim nosilcem turnirja v New Yorku, je nekaj minut pred izhodom na igrišče zvočnik v tiskovnem središču oznanil Švicarjev »walkover« (brez boja) v četrto kolo. V sobi za intervjuje številka 3 pa je na novinarje čakal vidno razočarani Slovenec.

»Naslednji dan po zmagi nad Jeremyjem Chardyjem sam povsem normalno treniral z Rogerjem Federerjem, ki me vedno večkrat povabi za sparing partnerja. Počutil sem se res fantastično in fantastično pripravljenega, da se spopadem z Wawrinko. Potem pa sem ponoči začutil prve bolečine v podplatu, ki so bili proti jutri že skoraj neznosne. Zjutraj sem šel k zdravniku, ki je sprva ugibal, ali gre morda za vneto tkivo ali pa, kar je mnogo hujše, poškodbo malih koščic sredi podplata. Dal mi je injekcijo proti bolečinam, ki so ponehale, vendar imam nogo zato omrtvičeno, kar mi onemogoča, da bi se lahko sploh normalno gibal. Ne boli me ves podplat, ampak le majhen delček, vendar je vsak pritisk na točko izjemno boleč. Seveda sem hudo razočaran, kajti ne gre za navaden turnir, gre za grand slam, največ kar šteje v tenisu. Sem pa tudi jezen. Komaj sem po operaciji leve noge spet začel nizati uspehe, me je »usekalo« v desni nogi. Že tretjič v zadnjih letih bom verjetno spet moral prekiniti športno pot. Zdi sem mi kot zakleto. Da mi nekje nekdo noče dopustiti, da bi se dokazal. Ne trdim, da bi premagal Wawrinko, čeprav v prvih dveh kolih na igrišču ni bil prepričljiv, toda zanesljivo ne bi bil samo opazovalec njegove igre. Odločen sem bil, da mu vzamem vsaj niz, in če bi se zgodila priložnost, še kaj več!«

Tako so se Blažu Kavčiču po vsej verjetnosti podrli načrti, da bi na dveh challenger turnirjih v Turčiji potrdil lani priigrane točke in poskusil dobiti na prihajajočih velikih turnirjih na Kitajskem toliko novih pik, da bi se opazno dvignil na ATP lestvici.

Teniška igralka Tamara Zidanšek, 16-letnica iz Slovenskih Konjic, ki trenira na Ptuju, je v mladinski kategoriji OP ZDA morala najprej zajeti sapo ob doživljanju velikega New Yorka in vstopu v teniško svetišče parka Flushing Meadows. Zato je bila njena igra v prvem kolu na trenutke vrhunska, vmes pa jo je zdelovala trema in trda podlaga, na kateri se še ne znajde povsem. Njena nasprotnica Američanka Kelly Chen pa na trdi podlagi trenira od svojih prvih teniških korakov in so ji tovrstne izkušnje seveda obilo pomagale do zmage.

Po izgubljenem srečanju je bila Tamara kot prerojena: »Preživela sem! Svoj prvi grand slam turnir v New Yorku! Zdaj se počutim veliko bolje, kot preden sem stopila na igrišče. Mesto je čarobno, povsem sem očarana nad visokimi nebotičniki.« Tamara je s svojim trenerjem Zoranom Krajncem šele letos resno stopila v tenis, ko je v Velenju osvojila 10.000 dolarjev vreden ITF turnir. Temu je sledila serija odmevnih nastopov v tujini.

Drugače pa je 16-letnica učenka gimnazije v Slovenskih Konjicah, a pouka ne obiskuje redno. Vseeno izpite opravlja z odliko in ji do konca drugega letnika manjka le še en. Simpatična najstnica ima tenis vsaj tako rada kot njen trener, ki je sicer učitelj na osnovni šoli Breg na Ptuju, kjer mu povsem zaupajo in dopuščajo, da spremlja Tamaro na turnirje po svetu, za kar žrtvuje tudi ves svoj dopust. Res sta neverjeten par, ki natanko ve, kje je njun cilj. Brez nepotrebne panike…

Da ji je v New Yorku uspel velik korak v teniški profesionalizem, se veseli vsa družina Zidanšek, ki trdno verjame v Tamaro: mama Lidija, sodnica v Šentjurju, oče Božidar, učitelj na osnovni šoli Vitanje, in pet let mlajši brat Primož, ki pa si ni izbral tenisa, pač pa golf.