»Drugo mesto v Lahtiju mi veliko pomeni. Najprej je uteha zaradi smole, ki sem jo imela na številnih tekmah, ko sem izpadala predčasno, čeprav sem bila močna. Je nagrada za vložen trud pri izboljšanju drsalne tehnike in hkrati potrditev, da sem v obeh slogih med najboljšimi. Je tudi pravšnja za samozavest za zadnje tekme. Končno sem izkoristila priložnost,« je smučarska tekačica Katja Višnar žarela po drsalnem sprintu 89. smučarskih iger v Lahtiju, potem ko je z drugim mestom dosegla uspeh kariere.
V velikem prestižnem poolimpijskem obračunu je bila za Blejko premagljiva tudi Američanka Kikkan Randall, najboljša drsalna sprinterka zadnje dobe. Zmaga na zelo uglednem prizorišču ji je ušla nemara zgolj zaradi spoštovanja do »velikih«. Po moči, hitrosti in sprinterski vzdržljivosti ne zaostaja več, kar je dokazala že lani na svetovnem prvenstvu v dolini Fiemme s četrtim mestom. »Morda se je res zdelo, da bi lahko Randallovo prehitela v zadnjem ovinku. Tudi v finišu nisem izgubljala, kot morda na katerih tekmah prej in bi morda lahko izkoristila očitno dobro formo, a Kikkan je izkušena,« je Blejka, ki bo s prvim pomladnim dnem obrnila okroglo obletnico, opisala veliki finale.
Glede tehnične plati njenega teka ne gre prezreti, da je v najboljši možni meri izkoristila sebi v prid prav dosedanje šibke točke. Prednost ji je prinesla agresivnejša taktika, napadalni ritem s tekom v ospredju in tudi izredno prefinjen izbor tekaških linij, ki je bil v zmehčanem snegu odločilen. »Po smoli na prejšnjih tekmah sem bila tokrat sproščena. Pozorno sem si ogledovala progo, ovinke, prelomnice. Razmere so bile, potem ko smo videli toliko padcev, kar smešne. Izkoristila sem hiter start in vrhunsko pripravljene smuči. In imela srečo,« je priznala. Ve, kaj sreča pomeni. Če Višnarjeva z olimpijskim izkupičkom – devetim mestom v sprintu in desetim v sprintu štafet – ni bila zadovoljna, je bil sobotni dan v Lahtiju uročen za vse dobitnike kolajn iz Sočija. S padcem v velikem finalu sta poolimpijski urok zaznamovali tudi olimpijska zmagovalka Maiken Caspersen Falla in bronasta Vesna Fabjan (6. mesto). Slednja je po tekmi upravičeno zatrdila, da je bila zrela za zmago. Že v polfinalu je »odneslo« tudi kraljico Sočija Marit Bjoergen, ki je v velikem slogu dan kasneje dobila drsalno desetko, na kateri je dosežek sezone s 17. mestom zabeležila tudi Barbara Jezeršek. Drsalni sprint v Lahtiju sta zaznamovali tudi mlajši Blejki. 13. mesto je največji uspeh mlade Nike Razinger, ki je le za stotinko sekunde zgrešila polfinale proti kasnejši četrtouvrščeni Italijanki Vuerich. Alenka Čebašek je bila 29.
Uspeh Višnarjeve je bil le pika na i ekipnemu (blejskemu) prodoru. V veliki meri ga spodbuja duh, ki se ga je nalezla od Vikingov. Malo je znano, da po zaslugi Višnarjeve slovenski tabor, trenutno osmi v pokalu narodov, sodeluje z norveškim trenerjem Perom Torvikom. Prodora vražjih Slovenk nam ne zavidajo le Norvežani, prva velesila. In prav odhoda na Norveško, z desetimi švicarskimi tisočaki kot popotnico, se Višnarjeva še posebej veseli. V sredo bo sprint v Drammnu, v njeni doslej bolj prefinjeni prvini – klasiki. »Zelo se veselim tekme. Do Lahtija sem imela občutek, da sem iz Sočija prišla utrujena, a očitno je bivanje na veliki nadmorski višini prineslo več pozitivnega kot negativnega, kar bi lahko izkoristila,« pravi. Z drugim mestom je v skupnem seštevku svetovnega pokala v sprinterski razvrstitvi napredovala na šesto mesto in ima z manj kot stotimi točkami zaostanka še teoretične možnosti, da ujame trenutno tretjo Norvežanko Oestberg.
Druga prijetna pričakovanja so vezana na današnji sprejem njenega srčnega princa Ola Vigena Hattestada, ki ga bodo kot kralja sprinterskega Olimpa sprejeli v njegovem domačem kraju Orje. Kralj Ola in blejska princeska Katja že več kot leto živita v več kot 200 kilometrov oddaljenem Mesnaliju blizu Lillehammerja. Ola je tekel za njo v velikem moškem finalu. Kot prvi favorit je lovil 13. zmago in mali kristalni globus. V mehkem snegu se je spotaknil in potrdil urok junakov Sočija. »Jezen je. A ima lepo lastnost, da pozabi slabe plati in hitro začne razmišljati o prihodnosti,« pristavi lastnost, ki se jo je tudi navzela od Vikinga.