»Mah, še enkrat znova mi ni nič uspelo. Jezna sem, kako ne bi bila. No, saj sem že kar navajena, da mi nič ne uspe. Takih nerodnosti se je že kar veliko nabralo. Že lani v Oberhofu, pa v Lenzerheideju... Vedno je šlo kaj narobe. Saj če bi bila zadnja in spoznala, da ne zmorem, bi se hitro sprijaznila, tako pa osma v kvalifikacijah, na koncu pa 26. In žal to šteje, ostalo nič. Sploh ne vem, ali bi še kaj tekla v Toblachu ali bi šla kar domov,« je Alenka Čebašek v Tschiervu v dolini Val Mustair nihala med jezo, razočaranjem in obupom, se opravičevala serviserjem smuči in trenerju, medtem ko se je med švicarskimi tritisočaki v bližini znova najbolj smejalo Marit Bjoergen in Italijanu Federicu Pellegrinu.
V drsalnem sprintu si je Blejka največ obetala, potem pa obležala v snegu. Z osmim časom kvalifikacij je še enkrat znova pokazala sprinterske sposobnosti, ki pa jih ne zmore potrditi v izločilnih tekih. Padec 100 metrov po startu četrtfinala je razblinil sanje. »Najbolj me je zmedla odločitev Norvežanke Heidi Weng pri izbiri smučin. Ni izbrala idealne, česar s trenerjem Gracerjem nisva predvidela. Tako nisem bila tik ob njej, kar je bila sicer moja taktika, da bi ji lažje sledila. Za njo sem se skušala preriniti tik po startu, a nerodno zadela ob Švedinjo Wikenovo,« je opisala okoliščine. Z jezo se je potem zapodila za Wengovo, ki je potem končala druga za Marit Bjoergen in je druga v razvrstitvi Toura z zaostankom minute in enajstih sekund, za Američanko Kikkan Randall, najboljšo sprinterko pretekle sezone in olimpijsko zmagovalko Maiken Caspersen Falla. Uspela se jim je približati, vendar polfinale ni bil več ulovljiv, čeprav bi bilo dovolj četrto mesto v sicer najhitrejši četrtfinalni skupini. »Vem, to je bila res enkratna priložnost,« je pristavila Čebaškova.
Pet let mlajša Lea Einfalt je bila povsem drugače razpoložena. Z 31. časom kvalifikacij je pripravila še eno presenečenje. Za specialistko za daljše razdalje in težje proge, kot je bila bela preproga v sicer povsem zeleni dolini 1600 metrov visoko, je to sijajen dosežek. »Tako dober tek je presenetil tudi mene,« se je smejalo tekačici iz Zbilj, ki je bila poleg Čehinje Novakove, Italijanke Lauretove in Švedinje Nillsonove znova med najboljšimi mladimi tekačicami do 23 let. Ob tem je seveda obžalovala tistih nekaj desetink sekunde, ki so jo ločile od tridesete Justyne Kowalczyk, ki je zadnja leta poosebljala Tour de Ski. »Vem, kje sem izgubila sekundo. Ujela sem tekačico pred sabo in jo prehitevala po zunanji liniji. Prav zanima me, kako bi se znašla v izločilnih tekih. Mislim, da bi imela celo več možnosti. Mnoge bi bile bolj utrujene. Mislim, da naporen ritem kar dobro prenašam. To je kar lep obet za naprej,« je že po vožnji in večernem razteku po ulicah južnotirolskega Toblacha, nedaleč od izvira Drave, današnjega prizorišča četrte etape (5 km klasično) Einfaltova delila optimizem. Upravičeno. Že po treh dneh prvega Toura je pri dvajsetletnici očitno, da ima zaradi vsestranskosti potencial za najvišje cilje. Tudi tistega, ki nikoli ni uspel Petri Majdič in se šele prvič odpira tudi kraljici Marit Bjoergen. Že 87. zmago je dosegla igraje, brez sape in z velikansko premočjo, kakopak z rojakinjama Wengovo in Oestbergovo na dosegu lučaja. Doslej pri njej nikoli videno. Prednost pred prijateljico Therese Johaug je povečala na bogati dve minuti. »Obupala sem. Nimam več možnosti,« je že ušlo lanski zmagovalki.
Norvežanom, ki so se v idilični dolini pod Stelviem najbolj spotaknili ob zamisel organizatorjev, da sprint začinijo z atraktivno mini skakalnico (30 cm), ki po mnenju slovenskih smukačic ni predstavljala nobenega posebnega smučarskega podviga. Po pritožbi na Mednarodno smučarsko organizacijo so skok poravnali. Prevlada ni vsemogočna. Norvežane je bolj boleče šokiral Federico Pellegrino. Njihovega Thora, boga teka Pettra Northuga je premagal na njegov način z njegovo taktiko. Zdelo se je, da se tekač z boljšim pospeškom v finišu od norveškega zvezdnika še ni rodil. Norvežane bo to bolj bolelo kot izgubljenih 3000 švicarskih frankov, kot je vredna etapna zmaga. Lov na 90.000 »švicarjev« za skupno zmago se bo danes šele dobro začel.
