»Lesti v ta hrib niti ni bilo tako težko. Za ta klanec sem se že vnaprej pripravila na trpljenje, a potem niti ni bilo posebej hudo. Ob vznožju vzpona sem izbrala svoj ritem, dala glavo dol in tekla. Dobro se je končalo,« na smučišču Alpe Cermis nad dolino Fiemme, tradicionalni zadnji postaji prestižne tekaške turneje Tour de Ski, Lea Einfalt ni dala vedeti, s kakšnim izzivom je opravila. Nasmeh do ušes je povedal vse. Ni bil nič manj širok kot od tekaške kraljice Marit Bjoergen, ki se je na ramah princesk Therese Johaug in Heidi Weng veselila znamenite kristalne piramide (»To je velika zmaga. To so bile sanje, dolge devet let. Čudovit občutek je in vesela sem tudi za moje kolegice. Motivirajo me in me priganjajo vsak trening.«), ali Martina Johnsruda Sundbya (»Psihično je bil to zame največji izziv doslej. Vmes sem že razmišljal, da Pettru ne bom zmogel slediti. Nova zmaga mi izjemno veliko pomeni.«), ki je z drugo zaporedno zmago potrdil norveško prevlado.
Zadovoljstvo tekačice iz Zbilj je bilo upravičeno. Z enajstim časom dneva, kar je njen daleč najboljši dosežek v svetovnem pokalu, se je v skupnem seštevku sedmih tekmovalnih dni povzpela na 22. mesto. »Za novoletno željo sem si zastavila le to, da končam med trideseterico. Zdaj sem na robu dvajsetih,« je žarela 20-letnica, najmlajša, ki je vzdržala vseh 55 kilometrov. Po dosežkih na Touru je pred njo le vzornica Petra Majdič, ki s šestimi zmagami ohranja sloves ene od šestih najuspešnejših tekačic. Einfaltova je imela vzpon (3,6 kilometra, 425 metrov višinske razlike), ki so si ga organizatorji zamislili kot kopijo kolesarskih vzponov, v mislih celotni Tour, čeprav velja za strah in trepet. »Zdaj ne morem razmišljati o tistem hribu. Bojim se ga kot hudiča, vendar moram tja gor,« je denimo po sobotni tekmi dejal Martin Johnsrud Sundby, a v nedeljo tako kot lani strl odpor rojaka Northuga, junaka, ki je končal vseh devet izvedb med deseterico. Vseh 67 dozdajšnjih etap pa je pretekel le še 41-letni veteran Giorgio Di Centa. O brutalnosti vzpona lahko veliko pove Justyna Kowalczyk, ki je štirikrat dobila kristalno lovoriko Toura (14 etapnih zmag, 28 stopničk), a včeraj omagala od izčrpanosti, čeprav je začela kot peta.
Tekačica Triglava se ni ustrašila. Kot odlična gorska tekačica je vedela, da je preizkušnja kot nalašč zanjo, čeprav ni imela izkušenj. »Najbolj so me zmedle kilometrske oznake, saj niso bile postavljene po enotnem sistemu. Pri tabli en kilometer sem mislila, da je to merjeno od vznožja vzpona, ne pa kilometer do cilja. Ob fantastični kulisi navijačev sem se tako uštela kar za dva kilometra. No, sem bila pa zelo zgodaj v cilju. In manj utrujena. To je bilo po svoje dobro, saj sem se manj smilila mami Vesni, ki je s celo družino prvič prišla na ogled tekme,« se je smejala svoji napaki.
A če je bil za varovanko Marka Gracerja zaostanek 2:32 minute za Therese Johaug (skupni 15:05 za Bjoergnovo), že šestič zmagovalko zadnje etape Toura, le del statistike, se je zresnila ob razkritju podatka, da je po času dneva le za dve sekundi zaostala za Tereso Stadlober. Avstrijka ji je s tem odnesla slavo najboljše mlade tekačice dneva in s tem skok na zmagovalni oder. Znanka iz Schladminga je bila kot deseta tudi najboljša mlada tekačica na Touru, Einfaltova je končala kot peta v razvrstitvi mladih. »Spoznala sem, da je moja največja hiba tek v klasiki. Hiter začetek v skupinskem startu, ki so ga narekovale Norvežanke, mi je zagodel mnogo bolj, kot bi si želela. Vse ostalo pa... Splačalo se je potruditi.« Ob tem je kar zažvrgolela ob lepi beri točk za svetovni pokal, saj se je običajna bera početverila. Zdaj je že pri 73 točkah, s čimer je ohranila sloves osme države v ženskem pokalu narodov. Bera točk je prigarana. Glede na velike časovne zaostanke v ženski konkurenci je bila to nemara najtežja izvedba Toura.
