»Odkar delam v smučarskem teku, šele sedaj v reprezentanci čutim, da delujemo kot ekipa,« je včeraj med pripravami na tridnevni mini-tour v Lillehammerju spoznanje razkril Marko Gracer. Te besede vodje in glavnega trenerja A reprezentance niso običajna vljudnostna fraza, s katero bi hvalil vzdušje v ekipi. Pozitivne energije ni mogoče zgrešiti. Gracer si je pred dnevi pošteno oddahnil, ko mu ni bilo treba razmišljati, katero od peterice tekačic bo glede na standardno kvoto štirih nastopajočih moral izločiti, saj ima pred današnjim drsalnim sprintom, jutrišnjim petkilometrskim drsalnim kronometrom in zasledovalno klasično desetko vsaka svoje prednosti. »Ja, hvala bogu smo dobili kvoto šestih. Tega pravila doslej nisem poznal,« je priznal Gracer, ki seveda največ pričakuje v današnji paradni disciplini slovenskega teka s Fabjanovo, Višnarjevo in Niko Razinger, hkrati pa bosta v etapah in končni razvrstitvi priložnost iskali tudi vsestranska Alenka Čebašek in mlada maratonka Lea Einfalt. Boštjan Klavžar bo le za moški okras.
Slovenke bodo zagotovo opazne, kar je v deželi teka, kjer je Petter Northug po številu objav v medijih kralj, med peterico pa so ob šahistu Magnusu Carlsenu še Marit Bjoergen, Therese Johaug in Martin Sundby, nekaj izjemnega. Katja Višnar je v Ruki z drugim mestom edina štrlela iz norveške prevlade. Prav s tem je v ekipo prinesla največjo mero samozavesti in hkrati s prvimi zmagovalnimi stopničkami zagotovila izziv vsem v slovenski nordijski družini, zbrani v Lillehammerju. Za nameček je Višnarjeva v skupni razvrstitvi tik za štirimi Norvežankami in Poljakinjo Kowalczykovo in kot drugi v razvrstitvi sprinta bi ji kot namestnici vodilne sprinterke Bjoergnove pripadala tudi rdeča majica. »Čakanje na tekmo je bilo zaradi uspeha v Ruki bolj sproščeno. Čeprav bi marsikdo pričakoval, da bi raje videla sprint v klasiki, mi je skoraj vseeno, saj sem močna tudi v drsalnem sprintu. In tudi ostale tri kolegice so pokazale, da smo kot ekipa zelo močne, in to nas še dodatno motivira,« pravi Katja Višnar, ki je bila že marca v Lahtiju druga v drsalnem sprintu. In najpomembneje. Blejka je domačinka, saj je vas Mesnali, kjer biva z Olo Hattestadom, oddaljena le 15 minut vožnje.
Prvo od petih priložnosti v sezoni v svoji šampionski disciplini želi izkoristiti seveda tudi bronasta Besničanka. »Moje počutje je primerno idili, ki smo jo imeli v četrtek. Sonce, hitra smučina, temperatura pri zimskih dveh stopinjah minusa. Sicer za tekmo napovedujejo malo sneženja, ampak ni panike,« počutje opisuje Vesna Fabjan, ki je bila zadovoljna tudi s klasičnim sprintom v Ruki (24.), posebno zaradi dobrih kvalifikacij (18.) »Sposobna sem več, kot je pokazal rezultat,« pravi samozavestno, kar se tudi prenaša na mlajše.
Manj udarnosti in samozavesti je bilo čutiti na prvi ženski biatlonski preizkušnji v Oestersundu. Nekdanje tekačice Teja Gregorin (25. mesto), Andreja Mali (47.) in Anja Eržen (66.) niso pokazale presežkov, medtem ko sta bili junakinji pretekle zime Darja Domračeva in Kaisa Makarainen daleč spredaj. Bronasta Ihanka je ob treh zgrešenih tarčah dosegla 17. tekaški čas, debele tri minute za Belorusinjo.