Seveda so občutki ob osvojitvi pokala izredno prijetni. Moja zbirka lovorik v Sloveniji je zdaj le izpopolnjena, ampak to bo že danes postalo zgodovina. Zelo lepo je osvajati lovorike, vseeno pa je treba trdo delati iz dneva v dan. Niti do ligaške niti do pokalne lovorike ne prideš po naključju ali zaradi spleta srečnih okoliščin, ampak le z garaškim delom. Vesel sem, da smo bili ves konec tedna pravi na vseh področjih, čeprav moram priznati, da smo še daleč od ravni igre, ki si jo želim in jo pričakujem.
Ste po zmagi proti Gorenju igralce težko motivirali za finale s Svišem?Res ne vem, zakaj so bili moji fantje pod pritiskom. Zaradi mene zagotovo ne, Sviš pa na drugi strani ni imel česa izgubiti. Gostje so se dobro upirali v prvem polčasu, mi pa smo že na začetku zgrešili pet, šest »zicerjev«. V nadaljevanju smo le dodali plin in postavili stvari na njihovo mesto.
Pred zadnjimi desetimi tekmami v boju za prvaka za Gorenjem zaostajate velikih pet točk.Drži, prednost Velenjčanov je velikanska. Sam ne razmišljam o kompletu desetih tekem, ampak le o vsaki posamični. Od danes naprej je v moji glavi in glavi igralcev le prva tekma z Ribničani. Želim si, da bi prikazali čim več takšnih iger, kot smo jih proti Gorenju in Svišu. Predvsem si v končnici ne želim velikih nihanj – da najprej nadigramo Zaporožje v ligi prvakov, potem pa doživimo šok v Mariboru.
Nepričakovano ste dobili še tri okrepitve. Kaj v končnici pričakujete od Mačkovška, Miklavčiča in Bundala?Brez dvoma bomo z njimi dobili dodatno vrednost in širino v igri. Gre za zelo kakovostne igralce, ki so prišli v pravo okolje. Verjamem, da bodo to znali ceniti in da bodo to vrnili tudi na igrišču. Prihod teh treh igralcev nikakor ni nezaupnica dosedanjemu igralskemu kadru, ampak zgolj splet srečnih okoliščin, da smo jih dobili v svoje vrste, ker je rokometni gigant Dinamo čez noč ugasnil. Ponudila se je priložnost, da jih dobimo, ob tem pa se zahvaljujem klubski upravi, da se je bliskovito odzvala in jih angažirala.