Pogovor s Tonetom Tisljem: Romunka je moja največja napaka

Po prihodu v Slovenijo je spremenila okolje, imela je veliko željo po dveh neuspešnih letih v reprezentanci Švedske in danskem klubu Midtjylland, a potem je padala iz težave v težavo. Staknila je poškodbo očesa, infekcijo, oslovski kašelj, klub pa je vse to razumel in mirno prenašal. Ko pa so se vse te stvari ozdravile, se je vedno znova pojavljala poškodba rame in nihče v klubu ni vedel, zakaj. V določenih zadevah je čudno reagirala in zame je Linnea veliko razočaranje, saj je odigrala le eno pravo tekmo za Krim. Torstenssonova zame ostaja skrivnost, a se bo hitro hitro pokazalo, ali je njena rama težava le v Sloveniji ali pa sta nas z menedžerjem malce vlekla za nos.

Martinova je mlada in vrhunska igralka, a od OI v Londonu se je drži smola. Tam si je poškodovala koleno, toda Krim je z njo vseeno podpisal novo pogodbo in je potem odšla na operacijo. Maja lani si je poškodovala še ramo in je bila operirana, po šestih mesecih pa je bilo z njo zdravstveno vse v redu. Če jo kot športnico razumem, da je želela igrati na decembrskem SP, pa ne razumem španskega selektorja, ki se je igral z njeno usodo. Napisal sem mu celo pismo, da Carmen niti telesno niti duševno ni pripravljena za tako veliko in naporno tekmovanje po polletni odsotnosti, a ni pomagalo. In že na prvi tekmi na SP si je zlomila dlančno kost in še vedno okreva.

V življenju sem naredil veliko napak, a Vizitiujeva je moja največja napaka v kadrovanju v trenerski karieri. Kljub vsem težavam v klubu so imele vse igralke odlične pogoje za delo, dobro zdravstveno službo, osebne trenerje, Torstenssonova celo osebnega fizioterapevta. Kadar koli so si tujke žele oditi domov, so lahko šle, tako da je bila Patricia doma med boleznijo svoje babice, za božične praznike, potem še enkrat. Pred podpisom pogodbe smo jo testirali, a so bili rezultati slabi, zato smo ji dali pogoj, da mora do začetka sezone to popraviti. A tudi jesenski testi so bili slabi, imela je tudi osebnega trenerja, a ni bilo nič bolje. Da sem se odločil zanjo, me je prepričala s svojimi besedami, a v praksi jih ni potrdila niti na en način. Obvlada rokomet, ampak si tega pri nas enostavno ni želela.

Mislim, da je to bolj vprašanje za klubskega direktorja Gorana Dujića. S strani Zagorja je bila Irmanova posojena Krimu do novega leta in kar se mene tiče, sem bil za, da bi ostala. Z njo sem opravil pogovor, a šele po tistem, ko je spet že odigrala tekmo slovenske lige za Zagorje. Klubske strokovne službe so me obvestile, da po tej tekmi ni več nobene možnosti, da bi se Neli vrnila h Krimu za ligo prvakinj. V Evropi ne more igrati za en klub, če je že registrirana za drugega.

Ne. Martinova tako in tako zaradi poškodbe ne bi mogla igrati, tudi Vizitiujeva ne bi dobila priložnosti za igro. Edina, ki bi jo mogoče dobila, je Torstenssonova, a v tej sezoni je bila le v vlogi igralke, ki je malce razbremenila Penezićevo. Taktični načrt se ne bo nič spremenil, kajti Španka in Romunka nista igrali v ligi prvakinj, Švedinja malo. Tudi če klub ne bi imel denarnih in igralskih težav, ne bi bil favorit v težki skupini. Že pred začetkom so bili nasprotniki v skupini, Györ, Larvik in Budućnost, tisti, ki so bili pred nami.

Letošnja sezona naj bi bila udarna, a že od začetka nam stvari niso šle na roko. Najprej nam ni uspelo zadržati odlične Nemke Susann Müller, nato so prišle še denarne in kadrovske težave. Jasno je, da v tem trenutku najambicioznejšim evropskim klubom ne moremo konkurirati in to tudi ne bi bilo smiselno, dokler mogoče tudi mi ne dobimo kakšnega močnega sponzorja. Težko rečem, kaj bo v naslednji sezoni, a glede na sedanje stanje ne moremo biti konkurenčni klubom, ki tako zelo veliko vlagajo in ki imajo vrhunske igralske zasedbe.