Debi na celjski klopi v ligi prvakov ste končali z remijem v St. Peterburgu, zdaj pa ste dočakali tudi prvo zmago.

Na enak način sem začel tudi na trenerski klopi Gorenja v sezoni 2009/10: najprej sem remiziral na gostovanju pri Bosni v Sarajevu, nato pa sem na domači tekmi za biti ali ne biti premagal Chambery. No, zdaj sem vajo ponovil še na celjski klopi. (smeh)

Tudi predstava vaše ekipe proti Motorju je bila precej boljša kot prejšnji vikend v Rusiji.

Naša forma še zdaleč ni na najvišji ravni, a se trudimo, treniramo, se borimo, fantje pa le sprejemajo mojo rokometno filozofijo. Iz treninga v trening počasi napredujemo in odpravljamo napake. In ko bodo vse stvari sedle na svoje mesto, bo naša igra na precej višji ravni. Vseeno smo precej stvari v igri v primerjavi s tekmo v St. Peterburgu popravili in izboljšali, čeprav imamo še veliko rezerv. Želel bi si tudi to, da bi znotraj ekipe skozi treninge dobil še kakšnega igralca za rotacijo v obrambi in napadu, ker bi lahko potem na zahtevnih tekmah odpočil nekatere nosilce igre.

Motor je proti Celjanom, ki jih je takrat še vodil Vladan Matić, izgubil že doma. V Zlatorog je prišel z očitno željo po maščevanju.

Ukrajinci si niso želeli le napredovanja v osmino finala, ampak tudi tretjega mesta v skupini. Za to so imeli tako realne možnosti kot ustrezen igralski kader, a kljub njihovim visokim ciljem in ambicijam bodo zdaj najverjetneje ostali brez osmine finala. Glede na visoka sredstva, ki jih Ukrajinci vlagajo v ekipo, bo to zanje hud udarec. A to ni moja skrb, jaz imam svojih več kot dovolj.

Pri vodstvu s 25:19 v 41. minuti je sledil velik padec v igri. Namesto da bi vaša ekipa dotolkla tekmeca, mu je dovolila, da se je nekajkrat nevarno približal. Zakaj se to dogaja?

Pri črnih minutah gre za kombinacijo nezbranosti, utrujenosti, izključitev, napačnih odzivov na določene igralne situacije in podzavestnega razmišljanja, da je že vse odločeno. Na te stvari stalno opozarjam, ker se nam pogosto dogajajo. A to je v vrhunskem rokometu normalno, čeprav tega ne odobravam in to skušam preprečiti. Želim si, da bi bilo črnih minut, velikih padcev in lukenj čim manj. No, ampak tudi mi pogosto naredimo visoke delne izide, 4:0, 5:0, 6:0, žal pa potem pogosto dopustimo nasprotniku, da se vrne med žive, in si sami grenimo življenje.

Gostje so nekajkrat prišli samo na dva gola minusa, nazadnje tri minute pred koncem (27:29).

Glede na to, da Motor v fazi prehoda iz obrambe v napad menjava dva, tri igralce, sem vedel, da bo v končnici začel padati v igri. Verjetno ste videli moje reakcije v zadnjih šestih, sedmih minutah. Želel sem si, da po odličnih posredovanjih Skoka in dobri obrambi hitro potegnemo in dotolčemo nasprotnika, ker sem v nasprotju z gosti, ki so začeli telesno popuščati, vedel, da imamo dovolj moči, da tekmo predčasno odločimo v svojo korist. A moji fantje žal igrajo »na ziher«, kar pa meni ni všeč, zaradi take igre tudi delamo napake na postavljeno obrambo. Ker smo se ustavljali, smo morali igrati v napadu šest na šest, nato pa je v boju z njihovim visokim obrambnim zidom tudi nam začelo zmanjkovati moči. Tako smo Motorju omogočili, da je držal korak z nami vse do 58. minute.

O četrtem mestu bosta v zadnjem krogu odločala Motor (7 točk), ki gosti Veszprem, in Zagreb (6), ki doma igra proti St. Peterburgu. Ali lahko Ukrajinci presenetijo?

Raje ne bi ničesar napovedoval, toda če je Motor vzel točko Rheinu Neckarju na njegovem igrišču v Nemčiji, lahko eno ali celo obe tudi doma proti Veszpremu. Če bi bil trener Veszprema, ki je sicer že prvi v skupini, bi v Zaporožju vseeno igral na polno, to pa seveda pričakujem tudi od trenerja Ortege. Motor ima še vedno možnost in kakovost igralskega kadra za osvojitev točke ali dveh, čeprav vloga favorita na papirju seveda pripada Veszpremu. Toda papir pač prenese vse.