Ko se je Vladimir Putin pozimi leta 2000 odločil, da bo v Sočiju razširil zimski turizem, ni nihče pomislil, da bi v tem obmorskem ruskem letovišču lahko priredili zimske olimpijske igre. A kar si Putin zamisli, to tudi dobi. Eden najvplivnejših politikov na svetu je za vsako ceno vztrajal in Rusiji sploh prvič zagotovil, da bo od tega petka v središču pozornosti svetovne javnosti kot gostiteljica največjega zimskega športnega festivala.
Ob uradni razglasitvi, da bo Soči prireditelj tekmovanja, je Putin napovedoval, da bodo Rusi za igre odšteli 12 milijard ameriških dolarjev. Glede na stroškovnik prejšnjih tekmovanj so mnogi zavili z očmi, danes pa kar ne morejo verjeti, da so stroški iger narasli že na rekordnih 51 milijard dolarjev. Za primerjavo: zgolj Soči bo organizatorje stal več kot vseh enaindvajset dosedanjih zimskih olimpijskih iger skupaj, so izračunali pri Los Angeles Timesu. Tekmovanje pod goratim Kavkazom bo gostilo 98 športnih dogodkov, vsak pa je v povprečju vreden 520 milijonov dolarjev. Mnoge človekoljubne organizacije so protestirale proti tako visokim cenam, a vse zaman. Opozarjali so tudi na izkoriščanje delavcev. Po njihovih podatkih so objekte gradili predvsem kaznjenci iz zaporov, za majhen denar ali celo brez plačila pa so delali dvanajst ur na dan vseh sedem dni v tednu.
Olimpijske objekte so gradili na močvirju
Brez dlake na jeziku je prihajajoče igre javno raztrgal Boris Nemcov, ki je v ruski politiki že več let prvi nasprotnik Vladimirja Putina. Nemcov pozna Soči kot lasten žep, saj se je rodil ob Črnem morju, zato imajo njegove besede dodatno težo, ko govori o nevarnostih pri gradnji športnih objektov in hotelov za turiste. »Organizatorji so si privoščili veliko neumnost, ko so gradili dobesedno na močvirju. Vsem je znano, da so že v času Stalina poskušali izmeriti dno močvirja in ugotovili, da tudi 170 metrov pod globino ni dovolj trdnih plasti. Zdaj so tukaj gradili stavbe, kar je norost. Čez nekaj let se bo vse sesulo in porušilo,« je govoril Boris Nemcov, ki opozarja na razširjenost korupcije, potem ko je proračun iger nenadoma poskočil na vrtoglavih 51 milijard dolarjev.
»Putin je del mafije. Zelo preprosto, svojim prijateljem je dal priložnost, da zaslužijo veliko denarja. Olimpijski projekti so se znašli v izgubi, nasrkali pa so zasebni investitorji, ki so žrtve afer. Po naših ocenah je bilo še pred kratkim okoli dvesto projektov nedokončanih, a verjamem, da jih bo Putin usposobil do odprtja iger. Povsem jasno je, da mu sploh ni važno, koliko bo Ruse stalo tekmovanje. Pomembno je le, da bo navzven vse v najlepšem redu. Če poenostavim, zimske olimpijske igre so osebni projekt ruskega predsednika, da bi svetu demonstriral, kakšno moč ima. In ne pozabite, da je bilo leta 2010 odprtih kar 27 kazenskih zadev, ki so bile povezane z goljufijami. Zanimivo, da niti en primer ni končal na sodišču,« je razložil Nemcov. Dodajmo, da je stopnja korupcije v deželi olimpijskih iger skrb zbujajoča, saj je Rusija v raziskavi med 175 državami na svetu pristala šele na 127. mestu.
Veliko grožnjo olimpijskim igram pa predstavljajo teroristi. Predvsem po zadnjem napadu skrajnežev v Volgogradu je v širši javnosti vse več ugibanj o tem, kako varno se bodo v Sočiju počutili športniki. Putin pri vprašanju varnosti ne pušča nobenih dvomov in skupaj z ruskim ministrom za notranje zadeve Vladimirjem Kolokolcevom zatrjuje, da bodo to najvarnejše igre v vsej zgodovini. V ta namen je okrepil varnostne sile, za katere bo Rusija odštela dve milijardi dolarjev. Število policistov in vojakov bo dvakrat višje kot na zadnjih poletnih olimpijskih igrah v Londonu – kar 37.000. Športniki iz preventivnih varnostnih razlogov ne bodo mogli zlahka prehajati z enega prizorišča na drugo. Američani denimo ne bodo smeli zapustiti olimpijske vasi, ker imajo zelo izstopajoča oblačila v barvah ameriške zastave, kar po ruskih ocenah pomeni, da je stopnja nevarnosti pri njih višja. Podporo pri prizadevanju ruskih oblasti za večjo varnost je nedavno izrazil ameriški predsednik Barack Obama: »Pri vsakem tako velikem dogodku obstajajo različne nevarnosti, a verjamem, da se bodo v Rusiji vsi počutili varno.«
Soči je raj za moskovske milijonarje
Sicer pa je Soči posebno mesto zaradi številnih znamenitosti. Atrakcija tokratnih zimskih olimpijskih iger bodo med drugim palme, v Sočiju jih uspeva kar 25 vrst. Zaradi subtropskega podnebja je pozimi povprečna temperatura okoli 7 stopinj Celzija, poleti pa se živo srebro večkrat povzpne nad 30 stopinj. Turizem v tem najtoplejšem delu Rusije so odkrili ob koncu 19. stoletja. Kljub ugodnim podnebnim razmeram je bil obisk sprva zanemarljiv. Razcvetel se je šele ob spoznanju o zdravilni vodi, ki je danes poznana po vsem svetu, uporabljajo pa jo v kadeh in bazenih. Svojo rezidenco ima v Sočiju tudi Putin, ki jo je »podedoval« od Stalina. Na 147 kilometrov dolgi obali so milijonarji iz Moskve začeli graditi luksuzne objekte in uživati razkošno življenje. Nekateri bogataši so si lahko privoščili bivanje v sanatoriju, ki so ga kasneje preimenovali v grand hotel. Kdor želi v tem kompleksu preživeti noč, mora odšteti kar 1000 dolarjev.
Prireditelji, prostovoljci in sodelavci bodo med olimpijskimi igrami nastanjeni v 12.000 stanovanjih, ki jih bodo po koncu tekmovanja ponudili v prodajo. Strokovnjaki že opozarjajo, da bi to lahko zrušilo nepremičninski trg, na katerem so cene predvsem v zadnjih letih astronomsko poskočile. Od leta 2007, ko je Mednarodni olimpijski komite Sočiju zaupal prireditev, je v mestu in okolici zraslo 235 novih olimpijskih objektov. Poleg tega so zgradili tudi 201 kilometer novih železniških prog, 367 kilometrov cest in 22 predorov. Gradbinci so imeli največ preglavic z zgraditvijo 49-kilometrske ceste, ki iz doline vodi v zasneženo hribovje Rdeča Poljana, ki je bilo še pred leti povsem nedotaknjeno.
Barcelona je največ iztržila od iger 1992
Profesorji na michiganski univerzi v Združenih državah Amerike so naredili študijo, ali se Rusom sploh splača vložiti tako ogromno denarja za sedemnajstdnevni športni dogodek. Mark Wilson je poudaril, da se morajo v Sočiju najprej vprašati, na kakšen način bodo dobili povrnjen visok denarni vložek. »Če bo Soči postal bolj prepoznaven in bodo v mesto po igrah drle množice turistov, potem bi igre lahko postale ekonomične. Eno ključnih vprašanj je tudi, ali se bodo v mestu zaradi olimpijskih iger izboljšale razmere za življenje,« je razlagal Wilson. Kot kažejo raziskave, je od olimpijskih iger največ iztržila Barcelona, ki je bila gostiteljica poletnega tekmovanja 1992. Ravno po olimpijskem obdobju je katalonska prestolnica iz zaspanega sredozemskega mesta, v katerem je industrija začela nevarno stagnirati, postala eden najbolj vročih in najprivlačnejših turističnih ciljev v Evropi.