Nobenega dvoma ni, da je Slovenija z izjemnimi dosežki vtisnila svojevrsten pečat končanim olimpijskim igram v Sočiju. Športna srenja slovenske uspehe ocenjuje s presežki in dodaja, da je bera osmih kolajn in drugih vrhunskih uvrstitev nad vsemi pričakovanji. A nekje vendarle obstajajo razlogi, kako je Sloveniji pravzaprav uspel veliki met, da je v Sočiju osvojila več odličij kot na vseh prejšnjih šestih zimskih olimpijskih igrah skupaj.
Profesor Bojan Jošt, ki je na ljubljanski fakulteti za šport predstojnik katedre za filozofijo športa, je prepričan, da so uspehi v Sočiju posledica relativno dobrega dela iz preteklosti. Slovenija je po številu kolajn na milijon prebivalcev pristala celo na drugem mestu, kar je po mnenju Jošta fenomen, a glede na športno dediščino tako ugoden izkoristek vendarle ne sme biti preveč presenetljiv. »Smučarski skoki so trenutno v najboljšem stanju, ker imajo široko in kvalitetno bazo tekmovalcev, zato lahko v tej panogi pričakujemo uspehe tudi v naslednjih letih. Drugod je slabše. Peter Prevc je star šele 21 let, kar pomeni, da bo imel čez štiri leta spet vrhunsko priložnost. Zdaj je treba usmeriti pozornost v to, da država ponudi še več možnosti pri sofinanciranju programov, zlasti glede infrastrukture,« je povedal Jošt.
Všeč so mu bile besede hokejskega selektorja Matjaža Kopitarja, ki je v času iger dejal, da potrebujemo nove dvorane za hokej. Bojan Jošt dodaja, da bi morali posodobiti in zgraditi še druge objekte. »To je edina pot, da bo slovenski šport še naprej žel uspehe. Narediti je treba vse za stimulacijo zaposlovanja tako športnikov kot trenerjev. Če ne bodo imeli urejenega statusa, bo težko. Na vsake toliko časa se bo našla kakšna izjema, širša kakovost pa bo nižja,« opozarja Jošt. Ker panožne zveze v kriznem času mrzlično iščejo nove sponzorje, meni, da je ravno ob tako vrhunskih uspehih skrajni čas, da pokrovitelji začnejo bolj verjeti v športnike. »Težko si je predstavljati, da bo imel športnik mir in kakovosten trening, če ni denarja. Zveze morajo imeti pokrit ves olimpijski ciklus, a se dogaja vse drugo, potem ko na vsake pol leta iščejo nove vire.«
Bogata in raznovrstna športna vzgoja
Dolgoletni športni delavec Tomo Levovnik je poudaril, da se je v Sočiju zgodil pomemben preboj slovenske stroke, ki ima »veliko zaslug za tako odmevne dosežke«. »Leta in leta smo poskušali s tujimi trenerji v smučarskih skokih, alpskem smučanju, tudi Petra Majdič je imela tujega trenerja... Moramo vedeti, da se je Andrea Massi učil trenerske obrti v Sloveniji,« je govoril Levovnik in omenil vsebinsko bogato in raznovrstno športno vzgojo v domačem izobraževalnem sistemu. »To je osnova, ki pripelje v prvo fazo izbora in naredi selekcijo, kasneje pa gredo športniki pod okrilje klubov in društev. Tukaj je zelo pomembno, da imajo mladi športniki urejen status in s tem možnost usklajevanja šolskih in športnih obveznosti,« se je razgovoril.
Levovnik pošilja apel odgovornim, naj mladim športnikom z znanjem in nadarjenostjo zagotovijo brezplačne pogoje, saj bo Slovenija le tako še naprej proizvajala šampione. Naš sogovornik opozarja, da je v tem trenutku vse preveč odvisno od finančnih zmožnosti staršev. V Sočiju sta mu najbolj vzeli sapo zlati kolajni Tine Maze. »Le upam lahko, da zdaj ne bo kdo ljubosumen na ta dosežek. Saj veste, kako je s tem pri nas. Moti me, da vrh olimpijskega komiteja ni bolj poudaril osvojenih zlatih odličij Mazejeve. Navsezadnje je to sploh prvo slovensko zlato na zimskih igrah, zato si zasluži posebno pozornost,« je opozoril. Ko je potegnil črto pod slovenske nastope, je ugotovil, da je bil izkoristek naših športnikov zelo visok, čeprav je bilo vmes kar nekaj smole (Flisar, Kranjec, Perko...). »Ti rezultati vendarle niso od včeraj, saj kvalitetna podlaga obstaja še iz časov, ko so kolajne pod jugoslovansko zastavo osvajali Jure Franko, smučarski skakalci, Mateja Svet... Tradicija vsekakor obstaja in ni zanemarljiva,« je sklenil Tomo Levovnik.
Jure Košir: Uspeh nas ne sme zaslepiti
Eden tistih, ki dobro ve, kaj pomeni osvojiti kolajno na olimpijskih igrah, je Jure Košir, ki je nekdaj navduševal slovensko športno javnost podobno, kot jo danes Tina Maze. Mojstrančan se še danes dobro spominja vseh olimpijskih nastopov, razumljivo pa mu je najbolj v spominu ostal slalom iz Lillehamerja leta 1994, ko je osvojil bronasto odličje. »Vsakič, ko gledam zimsko olimpijado, se spomini in občutki vrnejo. Gre za vrhunec športnega udejstvovanja vsakega športnika. Se je pa od takrat ogromno spremenilo,« je povedal danes enainštiridesetletni Košir. Uspeh v Sočiju si razlaga kot posledico tega, da smo Slovenci športni narod, pri katerih ogromno štejeta zagnanost in vnema. Pravi, da znamo iz minimuma narediti veliko. Kljub vsesplošnemu navdušenju po odličnih zimskih olimpijskih igrah pa opozarja, da vse ni tako rožnato, kot deluje na prvi pogled. »Treba se je zavedati, da so uspehi, ki smo jih dosegli v Sočiju, enkratni in jih je treba spoštovati ter se jih veseliti, a ne kažejo realnega stanja slovenskega športa. Slovenski šport žal nima postavljenih sistemskih temeljev. Toda, kot rečemo, smo Slovenci pridni, delavni, iznajdljivi ter tudi nadarjeni za šport, na podlagi tega pa dosegamo dobre rezultate. Nikakor pa ne na podlagi sistematičnih dolgoletnih vlaganj. Tukaj se sploh ne moremo kosati z velikimi državami.«
Košir delno krivdo slabemu stanju v slovenskem športu pripisuje državi. »Obstajajo podatki, in lahko jih mirno preverite, koliko država vlaga v šport. Toda ni vse kriva le država, saj tudi nekaterim drugim sferam, kot je na primer kultura, ne pomaga. Je pa to dejstvo in od njega ne smemo bežati. Ne moremo govoriti, da je v športu v Sloveniji vse super samo zaradi uspehov, ker ni. Govorim malo bolj s stališča alpskega smučanja, kjer trenutno sloni vse na starših. Oni morajo vse financirati. Če se spomnim svojega udejstvovanja v športu, sem bil od enajstega leta starosti naprej v državnih selekcijah. Reprezentanca je krila vse stroške. Zdaj to nikakor ni tako, saj otroških reprezentanc sploh ni. Ni mladinske podpore,« je kritičen trikratni zmagovalec slalomskih tekem v svetovnem pokalu, ki se zaveda, da vse manj denarja prihaja tudi s strani sponzorjev. »Podjetja so v finančnih težavah. Ne vlagajo več veliko v šport, za tuje pokrovitelje pa smo premajhni. Mednarodne korporacije ne bodo nikoli drle v Slovenijo, saj ne vidijo interesa. Za slovenska državna podjetja pa vemo, v kakšnem stanju so.« Košir je prepričan, da bi se dalo ogromno rešiti sistemsko. »A nisem tisti, ki bi zdaj nekaj diktiral in se delal pametnega. Zdi pa se mi, da moramo vseeno biti realni in gledati na stvari s takšne perspektive, kot je, ne pa si zgolj slepiti oči z zares briljantnimi rezultati.«
Kljub silnim težavam v slovenskem športu pravi, da moramo biti Slovenci ponosni na vse športnike, ne samo tiste, ki so osvojili kolajne, saj meni, da so nastopali zelo hrabro, bojevito in brez strahu. Kljub temu da še zdaleč niso nastopili v vseh zimskih olimpijskih športih, jim je vseeno uspelo priti do osmih odličij, kar je po Koširjevem mnenju neverjetno in težko ponovljivo. »Absolutno so bile tokratne olimpijske igre rezultatsko najbolj uspešne. Če bomo kdaj še blizu podobnemu dosežku, bo to noro.«