»Hudo mi je, ko vidim od blizu, kako olimpijci zapuščajo prizorišče, potem ko so štiri leta garali, da bi na največjo tekmo prišli najbolje pripravljeni. Jaz le opravljam svoje delo in na teh olimpijskih igrah sem ga res veliko. Delo mi sicer ne pomeni prevelikega napora, imam pa veliko odgovornost. Poskrbeti moram za športnike ter dati vse od sebe, da se jih najbolje obravnava pri dodatnih pregledih pri ruskih kolegih. Po vseh mnenjih strokovnjakov sledi odločitev, ali je športnik sposoben nastopa ali ne. Moram pa priznati, da v službi delam bistveno več,« je priznal Turel, ki se ga z zadnjih olimpijskih iger v Vancouvru spominjamo predvsem po tem, ko je imel opraviti s padcem Petre Majdič.
Specialist internist pulmolog, ki je zaposlen v kliničnem centru v Ljubljani, nam je povedal, da je v nedeljo po šestih delovnih olimpijskih dneh šele prvič v miru pojedel večerjo. In to po tistem, ko so se v slovenskem taboru odločili, da na skakalni tekmi ne bo nastopil Robert Kranjec. »Imam tudi zadolžitev, da slovenske športnike spremljam na dopinške kontrole, da te potekajo po pravilnem postopku. Najnapornejši je bil dan, ko je na smuku padel Rok Perko. Najprej sem bil ob Maruši Ferk prisoten na kontroli, potem pa sem imel polne roke dela z nesrečnim Perkom. Do šestih zvečer smo opravljali preiskave in slikanja, potem pa sem si najprej privoščil tuširanje. Zazvonil mi je telefon, da je na treningu padel še Robert Kranjec. Takoj sem se odpravil na Rdečo Poljano, kjer smo naredili vso potrebno diagnostiko za Kranjca.«
Turel pravi, da je letošnja medicinska ekipa zelo dobra, zato je v njej lažje delati. Ortoped Klemen Stražar je sicer nastanjen v obmorski olimpijski vasi v Sočiju, a ima veliko dela s športniki na hribu. »Pokritih imamo precej medicinskih področij, kar je odlično. Najpomembnejše pa je, da lahko vsako dodatno preiskavo, za katero se odločimo, opravimo v pol ure. Ko smo poslali Roka Perka na pregled z magnetno resonanco, smo vse skupaj končali v pol ure,« je pojasnjeval Turel, ki ima o ruskih kolegih dve mnenji.
»Olimpijski standard je res visok. Rusi imajo najboljšo možno opremo. Preiskave potekajo z aparaturami najboljših proizvajalcev. Največji problem nam povzroča jezikovna ovira. Pohvaliti moram kolega radiologa v olimpijski vasi. Je strokovnjak za branje izvidov magnetne resonance. Po vsem tem, kar sem videl v Rusiji, lahko rečem, da smo Slovenci lahko veseli, da imamo takšno medicino, kot jo imamo. Naše znanje je na nivoju, žal pa se ne moremo po opremi primerjati z Rusi. Toda to je že druga zgodba in o njej je vsak dan veliko govora v Sloveniji,« je zaključil Turel.uš
