Precej stvari je v znamenju nogometa, a zaradi nas je vzdušje tudi malce odbojkarsko.
Se je težko boriti za pozornost v tako športnem mestu, kot je Maribor?Smo na dobri poti. Dobili smo novega generalnega sponzorja, kar je v trenutni gospodarski situaciji velik korak za nas. Dobro je tudi, da smo zadržali okostje ekipe, zraven pa smo dodali še reprezentanta Jana Planinca.
Kakšni so cilji?Vsako leto so malce višji. Prvo leto je bil cilj obstanek, nato uvrstitev med šest najboljših, kar smo vedno uresničili. Letos želimo še dlje in pripeljati mariborsko odbojko tja, kjer je nekoč že bila – v vrhu.
Maribor je imel nekoč velik bazen s talenti. Kako je zdaj?Trenutno nima nihče v Sloveniji takšnega nabora mladih igralcev kot mi. Članska ekipa je v prvi ligi, v drugi članski ligi imamo mladince, ki bodo hkrati igrali še v mladinski ligi, v tretji članski ligi pa imamo še kadetsko ekipo, ki bo sočasno igrala še v kadetski ligi. Tudi vsi drugi pogoni so v najboljših ligah, v članski ekipi pa imamo praktično samo igralce iz mariborskega okoliša.
Kakšna bo vaša vloga?Enako kot lani. Hkrati bom igralec in trener. Ritem še lahko držim, pa tudi motiv še imam. Kaj bo po koncu te sezone, pa bomo razmišljali, ko bo čas za to.
Spremljate priprave reprezentance?Kaj preveč ne, saj imam veliko dela v klubu, kjer imamo dva treninga na dan. Vsekakor pa bom spremljal evropsko prvenstvo. Ekipa je odlična, zato se mora Slovenija uvrstiti najmanj med prvih osem, če ne celo še dlje. To je moštvo s strašnim potencialom. Cilj ne sme biti samo preboj iz skupine kot pred dvema letoma, ampak več. Če bo doseženo zgolj to, bo to neuspeh.
Kaj porečete o tekmecih v skupini?Slovenija mora biti najmanj druga. Pred dvema letoma je imela Srbija še Ivana Miljkovića, pa smo izgubili z 1:3. Zdaj Miljkovića nimajo več, naši ključni igralci pa so samo napredovali. Finci v svetovni ligi niso odigrali nič posebnega, Nizozemsko pa smo že premagali v kvalifikacijah za olimpijske igre. Iz skupine moramo prinesti vsaj dve zmagi, če ne celo vse tri.
V slovensko zasedbo očitno precej verjamete.Z vsemi temi igralci, ki so sedaj v izbrani vrsti, sem igral, zato dobro vem, česa so sposobni. Igrajo v vrhunskih klubih. Narediti morajo vsaj en korak več kot pred dvema letoma.
Pogrešate igranje v reprezentanci?Ne. Ko sem se vrnil v Maribor, sem razmišljal samo o Mariboru. Nazadnje sem bil na zboru lani maja, ko sem se usedel skupaj s takratnim selektorjem Veselinom Vukovićem in ugotovila sva, da moja glava ni bila več prava kot v preteklih štirinajstih letih.
Morda veste, kolikokrat ste igrali za reprezentanco?Žalostno, da odbojkarske zveza ne vodi te statistike, kar imajo vse preostale reprezentance. Denimo v nogometu se ve do minute natanko, koliko je igral posamezen nogometaš, mi pa takih podatkov nimamo. Pred časom so pripravili podatek, da imam šestdeset nastopov, kar je zelo malo za štirinajst let. Moral bi jih imeti vsaj 150, če ne več. Na sezono smo zagotovo odigrali vsaj deset uradnih reprezentančnih tekem. Evropska liga, spomladanski pokal, razne kvalifikacije, evropska prvenstva...
Kaj pa porečete o svojih naslednikih v reprezentanci na položaju libera?Tukaj je Miha Plot, ki je že dlje časa v reprezentanci. Zelo mi je všeč tudi Jani Kovačič. Zagotovo bodo mladi dobili dovolj priložnosti, da se izkažejo.
Za položaj libera so pomembne predvsem izkušnje, kajne?Zagotovo. Vedno sem bil v takšnih ekipah, kjer sem bil podaljšana roka trenerja na igrišču. Bil sem tudi motivator, libero pa dobro vidi, kako je postavljen blok in kako se gibljejo preostali igralci. To so precej pomembne informacije za vse igralce.
