Zaradi plohe so bile noge trde

»Zmago sem zapravil slabih 200 metrov pred ciljem, ko sem moral zavirati. Dva iz ekipe Columbie in Bardiani sta me stisnila in zaprla, potem sem še Matthewsa moral počakati. Sicer ni nobena sramota, da sem tretji. Premagala sta me dva tokrat boljša, oba močna in znana kolesarja, vendar...« je Grega Bole s težavo skrival razočaranje, potem ko mu je v ciljem sprintu 35 najmočnejših kolesarjev druge etape 21. izvedbe dirke Po Sloveniji do tretje zmage zmanjkalo le nekaj sprinterske sreče. Prikimal je, da je bil močan za zmago. Skok na zmagovalni oder najboljše trojice, sicer posebnost dirke Po Sloveniji, drugod proglasijo le zmagovalca dneva, je bil le v uteho, čeprav zaradi hčerke Lie v naročju vsekakor v veselje in ponos.

Boleta, ki je na vseh letošnjih etapnih dirkah z nižjeproračunsko ekipo Vini Fantini v Franciji, Koreji, na Poljskem in Japonskem dosegel etapno zmago in oblekel majico vodilnega, sta v deževnem zaključku 160 kilometrov dolge etape premagala 24-letni Sonny Colbrelli (Bardiani) – 57. kolesarju na svetovni lestvici je ob nizu visokih uvrstitev do prve zmage v sezoni pomagala nedvomno najmočnejša ekipa zaključka – in nosilec rumene majice Michael Matthews (Orica GreenEdge).

Selekcija dolenjske etape čez Bloke in skokom v deželo Petra Klepca je bil obkolpski Vršič, idiličen vzpon na Strmo Reber. »Klanec smo odpeljali v visokem ritmu. Mučil sem se do konca. Zadnjih 500 metrov sem sicer zaostal, ker sem vedel, da bom proti Kočevski Reki nadoknadil zaostanek. Ploha, ki nas je ujela na spustu, je motila le toliko, da nas je začelo zebsti. Motila pa je vse enako, vsi smo imeli bolj trde noge,« je drgetaje razlagal Bole. Na svojem osmem nastopu na največji domači dirki bo imel novo priložnost v nedeljo od Škofje Loke do Novega mesta, a z opombo, da bo imel v zaključni etapi še pomembnejšo vlogo sprinterski vlak.

Da bo mladi Avstralec obranil rumeno majico, s katero se po rožnati z Gira z vsemi potenciali upravičeno le privaja na rumeno na francoskem Touru, ni bilo dvoma. Zasedba GreenEdge je vseskozi gospodovalno »protourovsko« držala varno razliko do ubežnikov. Matthews je na klanec sledil najboljšim hribolazcem, med katerimi je majico oblekel mladi Davide Villella (Cannondale). »Na klancu se nisem počutil najbolje, a sem ostal v skupini. Drugega mesta seveda nisem vesel, čeprav sem s tem ubranil rumeno majico. V sprintu sem zamudil pravi trenutek. Kraljevska etapa? Če bom imel dobre noge, bom poskušal braniti, sicer bom misli usmeril na zadnjo etapo,« je potrpežljivo razlagal drgetaje, medtem ko ga je maser Miha Peterlin kar pred novinarji na hitro očedil in preoblačil. Miha se je še dan prej čudil prenapihnjeni napovedi športnega direktorja, da v Sloveniji lovijo tri etapne zmage. So blizu.

V vodilni skupini sta izmed slovenskih kolesarjev ostala le še Kristijan Koren (13. mesto), ki je s tem obdržal tudi drugo mesto v skupnem seštevku, najboljši kolesar v zgodovini dirke Jure Golčer (31.) in kot edini kolesar Adrie Mobila tudi lanski zmagovalec Rado Rogina (16.). Le omenjena trojica se bo danes do Treh kraljev na Pohorju borila z zvenečimi imeni za visoko skupno razvrstitev, medtem ko bo Kristijan Koren branil rdečo majico najboljšega po točkah.

»Na Strmo Reber, ki je pravi kolesarski klanec, je bil zelo oster ritem. Na trenutke nas je spredaj ostalo le še petnajst, polovica, vsi iz ekipe Bardianija, nas je ujela navzdol proti Kočevski Reki. Moram pohvaliti Alda Ilešiča in Boruta Božiča, da sta me držala spredaj ob Kolpi, da sem lahko klanec začel zelo spredaj. Predvsem člani ekipe NetApp, ki so očitno odlično pripravljeni pred francoskim Tourom, so bili zelo močni. Njihov Tiago Machado ostaja poleg Diega Ulissija in Kristijana Korena moj favorit za zmago. Ker imajo prednost nekaj sekund. In Kolumbijcem, predvsem Duarteju, ter Rusom, denimo Lagutinu, se noge lepo vrtijo. Če bo Matthews odpeljal vzpone kot na Giru, ga ne bo nihče slekel. Ostalo pa nisem videl, ker sem bil celoten klanec povsem spredaj,« je med vrsticami svoj pogled na napoved razpleta opisal 36-letni »reprezentant« Jure Golčer. Na svojem desetem domačem touru ima pred razpletom na domačih cestah 43 sekund zaostanka za Avstralcem. Kar je malo za 3200 metrov vzponov, kolikor je v zadnjih 75 kilometrih, kjer si pred dolgim vzponom do Treh kraljev sledita vzpon na Padeški vrh (polovica vzpona na Roglo) in Veliko Tinje.

Kako brutalno težka ob izborni konkurenci je bila dolenjska etapa, dokazuje primer upov Mateja Mohoriča in Jana Polanca, ki nista vzdržala selekcije na Vršiču Petra Klepca. V vodilni skupini sta ostala le Italijan Petilli (Area) in nosilec bele majice Britanec Simon Yates (Orica), bodoči Brad Wiggins, pravijo. »Žal še nisem v stanju, da bi Reber odpeljal kot trideseterica. Sem bil pa soliden,« je pripomnil Mohorič, potem ko sta se s Polancem sama dolge zadnje kilometre borila, da ju zasledovalna skupina z Mugerlijem, Pibernikom, Pozzatom, Božičem, Pirazzijem, Pellizottijem in drugimi ni ujela. Dokaz, koliko jima pomeni domača dirka.