Zraven bosta tudi Simon Špilak in Kristijan Koren. Že to, da sta to dva izmed 15 slovenskih kolesarjev, ki sta kdaj koli v dolgi zgodovini nastopila na dirki, skupaj pa imajo doslej vpisanih le 31 nastopov, dovolj nazorno kaže o veličini dirke s slovenske plati. Tour je simbol za milijone kilometrov, milijone evrov, milijone zgodb. Veličino Toura še najbolj opišejo detajli. Pravzaprav še Francozi dobro ne vedo, da je za ime dirke zaslužen Ljubljančan France Abulnar. Njegov prvi nastop leta 1936 se je končal v težki gorski etapi nekje med Brianconom in Diguem, ko je na visokogorski planoti z visokim snegom moral odnehati. In France je s turom na zadnjici dal tej peklenski preizkušnji ime T(o)ur de France. Šala z resničnim ozadjem.

Tour ne bi bil največji v domala vseh pogledih, če ne bi bilo zadaj močne organizacijske »mašinerije«. Od časa ustanovitve dirke 1903 pod okriljem časopisa L'Avto, urednika, prvega in potem dolgoletnega organizatorja Henrija Desgranga, je organizacija le rasla. Zdaj je pod okriljem družbe ASO (Amaury Sport Organization), v lastništvu družine Amaury, ki ima pod sabo tudi marketing in medije, z največjim športnim dnevnikom L'Equipe vred. Junija letos je družba ASO z vso organizacijsko ekipo Toura organizirala tudi Sarajevo Grand Prix, mednarodno dirko druge kategorije UCI. Z dirko so zaznamovali stoletnico atentata na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki velja kot začetek prve svetovne vojne.

Pred očmi največjih junakov Toura Joopa Zoetemelka, Stephena Rochea in Bernarda Theveneta je slavil Ptujčan Matej Marin, član avstrijske ekipe. Zapis o VN Sarajeva in Marinovi zmagi se je na spletni strani Toura (letour.fr), ki je imela lani 30 milijonov različnih obiskovalcev v času dirke, ogledali pa so si 110 milijonov strani, še pred nekaj dnevi vrtela kot glavna napoved za veliki Tour. Ne brez razloga. Kar sedem etap bo del obeležja v spomin na morijo prve svetovne vojne.

V sklopu globalizacije posla, kjer je v ospredju tudi turistična promocija Francije (samo ob cesti se zbere 12 milijonov gledalcev, od katerih je bilo lani 20 odstotkov tujcev), je tudi gostovanje Toura z začetkom v Veliki Britaniji. Kako pomemben je Tour, se denimo odraža v sestavi bogate britanske ekipe Sky, ki ima v svoji vrsti poleg Chrisa Frooma le še enega Britanca kot pomočnika. Celo sira Brada Wigginsa, zmagovalca izvedbe 2012 in olimpijskega zmagovalca kronometra, niso pustili zraven. Sta pa zraven kot maserja znova tudi Slovenca David Rožman in Marko Džalo.

Tour je najbolj taktično nadzorovana dirka na svetu. Ni naključij, ni presenečenj. »Že lanski Tour je bil taktično povsem zaprt. Ves potek je bil pod nadzorom določenih ekip. Ravninske etape so zase zavzele ekipe s sprinterskimi liderji, gorske pa so bile večinoma v domeni boja za skupno razvrstitev, kjer je bil Sky suveren v kontroli. Malemu številu ubežnikov je uspelo. Posledično je bil tudi ritem Toura visok in težak,« je lansko izvedbo opisal Kristijan Koren, ponosen, da je Sagana v Pariz pripeljal v zeleni majici.

O veličini in pomembnosti dirke le to, da je v tekmovalno-organizacijskem delu karavane okoli 4300 ljudi, 500 tekmovalcev s spremljevalci, 1450 postelj v okoliških hotelih je rezerviranih za organizatorje. Dirko spremlja okoli 2000 akreditiranih novinarjev iz 585 različnih medijev, od tega jih še vedno največ (380) dela za časopisne in spletne strani. Denarni sklad, povezan z ekipami in nagradami, je zdaj težak 3,5 milijona evrov. Del, 450.000 evrov, dobi zmagovalec.