Kolesarji so prišli z zelo raznoliko opremo, prav tako je bila pisana zasedba po specialnosti in kategorijah. Od cestnih do gorskih kolesarjev, tudi prvakov. Iz vseh disciplin. Od profesionalnih kolesarjev do tipičnih rekreativcev. »Tudi če bi bil deseti, bi bil na tako druščino kolesarjev okoli sebe še vedno ponosen,« je pripomnil zmagovalec Matej Lovše, bivši gorski kolesar, letos pa znan s cestnega kolesa po rekordnih vožnjah na vzponih na Vršič, Krvavec, Mangart in z naslovom svetovnega prvaka med amaterji. V zaključku se je na drugo mesto tudi zaradi izjemne vožnje čez ovire (hlode), ki jih je edini preskakoval, prebil Miha Halzer. Hrastničan je bil četrti v skupnem seštevku svetovnega pokala v sprinterskem krosu na izpadanje. Tretje mesto je pripadlo absolutnemu državnemu prvaku v olimpijskem krosu Roku Korošcu in peto pokalnemu zmagovalcu v isti disciplini Boštjanu Hribovšku. Vmes pa se je vrinil Igor Kopše, ki tudi že ima doma mavrično majico v svoji starostni skupini z amaterskega svetovnega prvenstva. Ko so v tako pestro zasedbo vmes zapeljali še cestni kolesarji Luka Mezgec (Argos), Jan Tratnik (Tirol) ter kolesarji Save in Radenske z absolutnim državnim prvakom Lukom Pibernikom, so imeli Tone in še okoli sto navijačev in radovednežev kaj videti.
Luka Mezgec (Argos) je že maskota slovenskega ciklokrosa. Ob poskusni obuditvi leta 2011 je nanizal nekaj zmag, kar pa ni nič čudnega, saj se je kalil na gorskem kolesu. A se je moral tokrat kar pošteno potruditi, da je ubranil čast pred Pibernikom. »Po dobrem mesecu dni sem prvič zapeljal v rdeče območje obratov srčnega utripa, kar pomeni tudi to, da so noge pošteno zapekle. To se sicer med sezono le redko dogaja. Tudi zaradi tega je 45 minut dolga dirka zelo dolga,« opisuje Mezgec, ki je v zakotni dolinici zbudil tudi zanimanje tujega novinarja. Ne zgodi se vsak dan, da bi v državi, ki velja za malo velesilo, tako vnemar in tako dolgo jemali tako poznano disciplino. »Dirka v ciklokrosu je kot nalašč za to obdobje priprav. Vsake toliko časa je treba narediti tudi hitrejši trening, da poživiš telo. In tako udarnega treninga ne bi nikoli tako zlahka zmogel narediti sam. Zdaj bo kakšen teden vsak trening lažji,« je opisoval Mezgec, kralj Pekinga.
V Belgiji, Franciji, na Nizozemskem, v Italiji in na Češkem pomeni ciklokros zimsko zavzetost za številne kolesarje. Disciplina je zelo priljubljena in na tekmah se zbere tudi po več kot 10.000 gledalcev. Trasa v ciklokrosu je namreč speljana v kratkem krogu, po raznolikem terenu, od blata do asfalta, s številnimi naravnimi in umetnimi ovirami, pri čemer je vmes treba tudi teči. Dirke so kratke, atraktivne in trajajo do eno uro.