»Sanjal sem o zmagi na Giru, kot vsi kolesarji sanjajo. Že lani, ko sem kot drugi končal francoski Tour, sem bil tem sanjam blizu. Zdaj so se te sanje uresničile, pa jih imam šele 24,« Nairo Quintana v Trstu kar ni mogel opisati občutkov, ki vrejo iz navdušenja. Kot kočijaž ekipe Movistar se je zahvaljeval vsem po vrsti, od kolegov, maserjev, mehanikov, šefov, vse tja do družine, ki ga je v trenutkih slavja prišla obiskat v Italijo. Zaključek Gira je bil v vseh pogledih v kolumbijskih barvah.
»Upam, da bodo ljudje videli, da Kolumbija ni tisto, kar je bila pred 20 leti,« izpostavi, saj se zaveda, da je kolesarstvo njihova paradna panoga in okno v svet. Že samo to, da sta na zmagovalnem odru na Velikem trgu stala z rojakom in sostanovalcem iz Pamplone Rigobertom Uranom ter Julienom Arredondo, najboljšim hribolazcem. Ekipa Colombia je bila ena najbolj opaznih v gorah. To verjetno pove dovolj. Nič čudnega, če je Fernando Alonso, zvezdnik formule 1, ki sestavlja zvezdniško ekipo za 2015, dejal, da želi imeti v ekipi skupaj Quintana in Urana. Skupaj bi sanjali zmago na Touru.
Razkošen talent pokazal pri 19 letih
Kondorski polet v višave Quintano ne bo zaslepil, čeprav bo podpisal milijonsko pogodbo, zaslužek 205.000 evrov za zmago na Giru pa bo delila le španska ekipa, ki mu je bila tri tedne popolnoma podrejena. Ve, da ni z drugega planeta. Nairo Alexander Quintana Rojas je (verjetno) daljni potomec Inkov, prihaja z Boyace z višine 2700 metrov, iz revnega okolja. V želji po prihrankih je oče namesto denarja za lokalni avtobus mlademu Nairu raje kupil gorsko kolo za 30 dolarjev, da se je 16 kilometrov daleč vozil v šolo. Ne po ravnini. V tistih klancih so ga tudi opazili in ga povabili v lokalni klub Boyaca. Na žalost Naira njegova družina ni imela denarja niti za plačilo startnine, vendar je imel njegov bistri oče načrt. Organizatorje je prepričal, da bo plačal po dirki, in sicer iz nagrade za Nairovo zmago. Neobičajen in samozavesten načrt.
Mimogrede, Nairov brat je že zelo mlad začel ponoči voziti taksi, da bi preživeli. Zato ne čudi, če so z ruano, kolumbijskim oblačilom iz volne, navijači simbolično tekali za Nairom tudi na Giru. Razkošen talent je pokazal že ob prvem obisku Evrope, ko je kot 19-letnik na španski enodnevni dirki, podobni VN Kranja, osvojil sedmo mesto, okoli njega pa so bili že uveljavljeni Anton, Intxausti, Arroyo. Eno leto kasneje je bil že nacionalni junak. Zmagal je na Tour de l' Avenir/Touru prihodnosti, največji etapni dirki za mlajše člane v Franciji. Bolj kot sprejema z vsemi državnimi častmi pri predsedniku Juanu Manuelu Santosu je bil vesel predvsem darila. Žal so mu vrhunsko dirkalno kolo v domačem kraju Arcabuco takoj ukradli. Quintana se spominja, kako so Kolumbijce na prvih dirkah zaničevali. Ko je eden od Francozov na Tour de l'Avenir vrgel kolo kolumbijskega kolega ob tla, ga je to tako razjezilo, da je maščevalno Francoza porinil pod cesto. »Pokazali smo, da se ne damo, na cesti smo bili močnejši in dobili spoštovanje, od Francozov pa tudi opravičilo,« se spominja skromni 167 centimetrov visoki in 58 kilogramov težki kolesar.
V programu biološkega potnega lista
Kolumbijski razcvet ni naključje. Poleg načrtnega dela je vrh piramide profesionalna ekipa. Za zelo vizionarsko se je zdela odločitev vodje ekipe Ignacia Veleza, da kolesarji sodelujejo v programu biološkega potnega lista (BPL), ki ga je UCI uvedla le za najboljše ekipe, za drugorazredne pa ni bila obvezna. In čeprav je bil BPL velik strošek za ekipo, se je to pokazalo kot modra poteza in najboljša dolgoročna naložba. Ekipa je v konkurenci z bogatejšimi lažje dobivala povabila na evropske dirke, tudi Giro in tudi Po Sloveniji, menedžerji ekip so verjeli v čistost kolesarjev in so lažje dobili mesta v elitnih ekipah, ko so se izkazali. Ob tem »escarabajos« (prevedeno hrošči), kot je njihov vzdevek med kolesarji, pa tudi v dobi zmagovanja hitreje utišajo dvomljivce.
Največji zvezdniki Rigoberto Uran (Omega), Sergio Luis Henao (Sky) in Quintana imajo še več skupnega. So (bili) sostanovalci v evropskem zatočišču Pamploni. Najeto stanovanje, kjer so bivali, je potem kupil najstarejši Uran, mlajša mu plačujeta najemnino. Enako tudi drugi Kolumbijci iz ekipe Colombia živijo v skupnih apartmajih v Italiji. Po značaju Quintana še posebno slovi, saj ne trzne niti v najbolj kritičnih trenutkih. Quintana se po Stelviu, za nekatere sporni trenutek Gira, ni bal, da bi ga tekmeci usklajeno napadli: »Imam veliko prijateljev v karavani. Kolesarji iz ekip, katerih športni direktorji so najbolj protestirali, so mi najprej čestitali. So sicer kolesarji, ki dolgo niso mogli prenesti poraza in se obračali stran, toda tisti, ki vedo, kaj se je zgodilo, mi čestitajo. Na smeh mi gre, saj vsak ve, da se nisem peljal s Stelvia z avtomobilom ali motorjem, nisem ubral bližnjic. Peljal sem se dol s kolesom tako kot drugi, pridobil dve minuti in ne vem, kaj je tu spornega.« A dejstvo je, da je največ izgubil prijatelj Uran. »Sva prijatelja, na cesti tekmeca. To je šport.« A prišel je gorski kronometer na Monte Grappa in kolesarski Mike Jagger mu je lahko le čestital. Čeprav preveliko, je rožnato majico v Trstu oblekel pred očmi mame Eloise in bistrega očeta Luisa, žene Paole s hčerko Mariano v naročju, poleg pa je imel zlato lovoriko. Neskončnost z njegovim imenom na vrhu vseh zmagovalcev, Kolumbija pa slavi.