Njegov primer bi lahko nogometno opisali z besedami, da je bil sam pred praznim golom, a mu je spodrsnilo tik pred žogo. Slavili bi prvo slovensko etapno zmago. Točno na 105. rojstni dan Gira, ki se je začel 13. maja 1909 v Milanu. Na zadnjem ovinku mu je veriga preskočila z verižnikov. Ob tem je bil pred njim za zadnjih 400 metrov le njegov vlakovodja Tom Veelers, da bi mu zmago pripeljal na pladnju. »Zaradi tresljajev mi je očitno veriga preskočila in se na mojo veliko smolo povsem snela. Tako je niti nisem zmogel hitro navleči na veliki verižnik, da bi začel vrteti pedale na polno,« je opisal tehnično težavo. Ironično je, da se je to zgodilo potem, ko je zelo spretno preživel drsalnico mokrih cest.
Mezgečev vlakovodja Veelers je sicer podaljšal sprint do ciljne črte in poskušal rešiti klubsko slavo, a sta ga prehitela Italijan Giacomo Nizzolo (Trek) in Francoz Naser Bouhanni, ki je pod simbolom štiriperesne deteljice francoske loterije FDJ srečno izkoristil priložnost za zmago. Bouhanni je bil vsaj dvakrat v izgubljenem položaju. Ob skupinskem padcu dva kilometra pred ciljem je že izgubil zavetrje vlaka »Mezgec express«.
Zanj se je priložnost odprla že pred etapo, ko je Giro zaradi povišane telesne temperature zapustil njegov klubski kolega Marcel Kittel. Kralj sprinterjev je bil seveda zelo razočaran, ker je moral tudi po nasvetu zapustiti rožnato karavano po tako sijajnem začetku in prej, kot je načrtoval. V ekipi Giant - Shimano pa so že med etapo tvitnili, da v zaključku niso brez možnosti, saj imajo Luko Mezgeca. »Luka je sposoben zmagati etapo Gira tudi v skupinskem sprintu. Le vedeti je treba, da mu moramo pripraviti odlično izhodišče,« je bil prepričan športni direktor Addy Engels.
Zaradi ploh in spolzkih cest ter nevarnosti je bila prva kratka italijanska etapa blizu bojkota, vendar je bilo med kolesarji veliko solidarnosti in enotnosti. Zato je komisar UCI Dobbelaere sprejel odločitev, da bodo ob krožni vožnji v Bariju čase in zaostanke merili ob predzadnjem prečkanju ciljne črte, osem kilometrov pred ciljem. Vsi z izjemo Jana Polanca (31 sekund) so dobili čas zmagovalca. Velika večina tako ni tvegala. Tudi voznik rožnate majice Michael Matthews je opustil lov na etapno zmago.
Mezgec se je izognil tudi skupinskemu padcu dva kilometra pred ciljem, kjer je zdrsnila domala vsa skupina, z Borutom Božičem in kolesarji Cannondala na čelu. V ospredju je ostala le šesterica, od tega trije možje sprinterskega vlaka Giant in Mezgec. Priložnost za zmago, ki je redko videna, a se je športna sreča trinajstega majskega dne obrnila. »Ne ostane mi drugega, kot da se bom moral bolj potruditi in loviti novo priložnost,« je s težkim srcem dahnil Mezgec, ki ima na današnji etapi novo priložnost, a je zaključek na vzpetini.
Z njim sočustvuje tudi Borut Božič in pojasni svoj primer: »Morda sem pripeljal le kakšen kilometer na uro prehitro, ker sem želel popraviti svoje izhodišče za končni sprint. Želel sem izkoristiti priložnost, morda malo preveč na silo. Morda je bila cesta tam še posebej spolzka, saj so zdrsnili tudi počasnejši. No, pomembno je, da padec ni bil hud in se mala rana že celi.«