Najbolj stresen trenutek tega svetovnega prvenstva?

Negativen ali pozitiven? Mohoričevih zadnjih 20 kilometrov mi je vzelo tri leta življenja in mi potem na koncu tudi nekaj vrnilo. (smeh) Vsekakor pa danes, ko sem ob cesti videl ležati Grego Boleta in ko ni mogel vstati. Bilo je zelo mučno. Ob tem je še Kristijan Koren dolgo čakal, kaj bo, zaostal in vodilnih ni mogel več ujeti. Poleg tega je Jani Brajkovič bruhal in vedel sem, da iz tega ne bo nič dobrega. Diagnoza naj bi bila težava z žolčem. Tako smo izgubili oba favorita. Dobro, da je Borut Božič dokazal, da je gospod kolesarstva z veliko začetnico. Za kolesarja njegovega kova je zdržal zelo dolgo v vodilni skupini in pomagal Polancu. Matej Mugerli ni delal napak, a to je njegov domet.

V igri je ostal le Jan Polanc. Bil je le plan C ali D.

Noro. Končati tako zahtevno dirko ni mačji kašelj. Tretjo veliko dirko v karieri. V teh letih. In v tem vremenu. To ni bila ploha, pač pa dolgotrajni nalivi. V tem zdržati dolge ure na cesti ni hec. Tu je šlo le zgolj za preživetje. Vsak, ki je pripeljal v cilj, je zame heroj. Voziti se do zadnjega kroga ob boku najboljših je izjemno.

Je kakšen poseben razlog v delu z našimi kolesarji, da sta čast na SP reševala Mohorič in Polanc?

To je potrditev, da prihajajo mladi. To je dobro ne samo za naše kolesarstvo, pač pa za vso Slovenijo. Mladi potrjujejo svoj talent. Imajo tudi drug odnos, do športa, reprezentance, vsega.

Na startu ste verjetno vzdihovali, ker s seboj v Lucci nimate Špilaka.

Nič nisem vzdihoval. Da ga ni na prvenstvu, je lahko žal le Simonu. On je zapravil priložnost. Vendar njegovo odločitev spoštujem. Verjetno je pred desetimi dnevi, ko je odpovedal povabilo v reprezentanco, ocenil, da ni na tako visoki ravni pripravljenosti, da bi bil konkurenčen. Vemo, da je imel izjemen spomladanski del sezone. Zdaj vzdihovati, kaj bi bilo, če bi bilo, nima smisla.

Komentar razpleta elitne dirke profesionalcev.

Nočem se hvalili, toda ime Rui Costa sem vsem omenil že pred dirko. Tako tudi Špance in Nibalija. In Kolumbijca Urana, ki je padel na zadnjem spustu. Nerad se hvalim, toda vsem sem tudi v šali dejal, da če zmaga Peter Sagan, potem o kolesarstvu ne vem nič. Res pa je, da so Španci čakali na odločilno dejanje do zadnjega kroga. To je bila dirka na izpadanje. Zadaj sem iz spremljevalnega avtomobila na vsakem ovinku videl koga ležati.

Posebni trenutki?

V petek. Trenutki, ki dajejo motiv. To so danes občutili tudi Portugalci.

Kako bi ocenili celotno prvenstvo, kot ste ga videli v vlogi selektorja?

Tu imam samo eno oceno: odlično! Več se ne da, kot imeti enega svetovnega prvaka v tako pomembni kategoriji mlajših članov. Nikoli pa v vseh kategorijah ne bomo osvajali kolajn. Ali celo zmagovali. Poglejte, Italijani, organizatorji, imajo samo eno kolajno, bronasto v ženski članski kategoriji. Mi imamo zlato, med mlajšimi člani. Poglejte, kje so druge velike kolesarske nacije. Špance je ugnal sosed Portugalec. Kolesarstvo je specifičen šport. Treba je gledati s širše plati. Mi se niti približno ne moremo primerjati z velikimi, pa občasno se.