»Slabo. Moral sem zavirati ob padcu pred sabo in priložnost je splavala po vodi,« slovenski kolesar Luka Mezgec (15. mesto) ni skrival razočaranja deseti dan 97. Gira, potem ko je imel tudi v tretjem poskusu lova na etapno zmago več smole kot sreče. Čeprav se v turbulentnem zaključku sprinterskemu vlaku ekipe Giant ni uspelo sestaviti, kot so načrtovali, so se sanje o prvi slovenski zmagi razblinile okoli 800 metrov pred ciljem. Tedaj je tik pred Mezgecem padel Američan Tyler Farrar (Garmin), povzročil učinek domin in skupinski padec. Mezgec se je sicer spretno izognil, a je izgubil vso hitrost in zavetrje za osmerico, ki jo je znova, že tretjič premagal Francoz Nacer Bouhanni (FDJ).
Mezgečev kolega Albert Timmer, ki ga je imel nalogo pripeljati v zavetrju do zadnjih metrov, je ostal spredaj, a ni zmogel več kot sedmo mesto. Padec je ustavil tudi Boruta Božiča. Zelo odgovorno in izkušeno je z devetim mestom rožnato majico ubranil Cadel Evans. »Kot je bilo pričakovati, so bili po dnevu počitka vsi spočiti, fizično in psihično. Pričakoval sem, da bo to naredilo zaključek še nevarnejši,« je Cadel Evans za predvidevanje uporabil izkušnje. Izmed njegovih zasledovalcev nihče ni utrpel časovne škode. Tudi Jan Polanc (28. mesto) je kot varnostnik odlično opravil nalogo za prvega moža ekipe Diega Ulissija.
Mezgec je opisoval: »Največ smo izgubili v krožišču tri kilometre pred ciljem, ko je naš sprinterski vlak zavil po daljši poti, izgubili smo več kot trideset mest v koloni. Do zadnjega kilometra mi je uspelo prisprintati nazaj in si znova priboriti dobro izhodišče, a so padli kolesarji tik pred mano. Moral sem na polno zavirati. V sprintih je pač tako, enkrat uspe, drugič ne.« Ob tem se je pošalil v zvezi z obiskom žene: »Upam, da je Renata pustila nekaj sreče za naslednje poskuse.«
Borut Božič je prvič na Giru dobil priložnost, da bi pokazal, koliko velja, a se je ob skupinskem padcu zataknil in ustavil za grmado kolesarjev na tleh. Ob tem smole zaradi padca 800 metrov pred ciljem sploh ne krivi za to, da je zapravil priložnost. »Priznam, nisem imel najboljših nog, da bi lahko bil povsem v osredju in bi lahko sprintal za zmago. Ob padcu bi moral biti vsaj deset mest v koloni bolj spredaj, da bi lahko upal na več. Vzrok iščem v dnevu počitka. Bil sem zabit in zapacan, ne pa svež in spočit. Z vzpetine pred ciljem, kjer je ekipa Sky narekovala dober ritem in želela narediti največ škode, si nisem dovolj hitro opomogel. Ta sprememba ritma me je uničila. V turbulentnem kaosu tehničnega zaključka sem izgubljal pozicije, ki jih ob dobrem počutju ne bi smel. Ostane mi le čakanje na novo priložnost v petek,« je povedal Borut Božič.
Današnja maratonska etapa (249 km) do Savogne ima glede težavnosti tri zvezdice od petih. Ključen bo zadnji vzpon na prelaz Naso di Gatto (8 km, 600 metrov višinske razlike), do cilja pa je potem še 30 kilometrov spusta. Skoraj ni teorije, da bi na uspeh upal kdo od sprinterjev, ki bi preživel klanec z najboljšimi. To bo etapa za ubežnike. Razloge zelo jasno razloži izkušeni Božič: »Beg bo ubežnikom zagotovo uspel. To je tipičen dan za tak scenarij. Glede na to, kakšna ekipa smo (Scarponi ni več v igri za rožnato, Aru je kandidat le za peterico, iščejo etapno zmago, op. p.), bomo tudi mi morali poskušati. No, ne samo poskušati. Morali bomo imeti vsaj enega zraven. Tudi sam bom poskušal. Bo pa že v prvem delu zaradi tega prava vojna. Če ne bo beg uspel v prvih 30 kilometrih, bo uspel na klanec Cento Croci, kar pa pomeni, da bo v begu ekstra zasedba hribolazcev. To pa tudi pomeni, da bo ekipa BMC težko nadzirala karavano. Malce se mi zdi, da tudi nočejo prevzeti vse odgovornosti. Branjenje rožnate bodo blažili s sodelovanjem katerega od Evansovih pomočnikov v begu. Lahko se zgodi marsikaj. Tudi 15 kolesarjev je lahko v begu.«
