Biti prvak je nekaj posebnega. To spoznavaš leto dni. Meni je majica še posebej veliko pomenila. Bil sem dvakrat prvak, dvakrat na isti progi, v Mirni Peči. Za nedeljsko dirko pa si ne delam utvar, da bi jo obranil. Trasa je zame na trenutnem nivoju pripravljenosti preveč selektivna.
Kdo so po vašem favoriti?Vsaj pet glavnih kandidatov je. Ni jih nobena umetnost izpostaviti. Skrivnosti ni. Od vseh malenkostno izstopa Simon Špilak. Tudi Jani Brajkovič bo v igri, vprašanje pa je, koliko naslov njemu pomeni. Tu so kolesarji Adrie Mobil, domačin Tomaž Nose, Primož Roglič in Kristijan Fajt. Jan Polanc bo trn v peti marsikomu, pa tudi Matej Mohorič. In Robert Vrečer je prišel z dvema majicama z dirke Po Švici zelo motiviran. Tudi na Jureta Golčerja ne smemo pozabiti. Če ti omenjeni kolesarji ne bodo naredili dirke dovolj težke in selektivne, ali če bo kakšen čuden razplet, lahko presenetijo Luka Mezgec, Grega Bole, Matej Mugerli in Marko Kump. Meni niti tri minute naskoka za zadnjih deset kilometrov ne zadostuje, da me Špilak in podobni ne bi ujeli. Tisti, ki bo želel biti prvak, bo moral prevzeti veliko odgovornost že med dirko.
Vam je hudo, ker vas ne bo na jubilejni 100. dirki Po Franciji?Seveda. Tour je najlepša dirka. Tudi za nas sprinterje. Po padcu na Pariz–Roubaix sem bil velik optimist. Zdravniku sem kar sam dejal, da bom šel po štirih tednih, kot je predvidel najbolj optimističen čas zdravljenja, na kolo. Nič ni rekel, le prikimaval je. Konec maja sem šel na dirko Po Belgiji, a spoznal kruto realnost. Poškodba ni bila tako nedolžna, kot sem mislil. Ni šlo. Največja težava je, ker moram v kritičnih situacijah, posebno v sprintih, obremenjevati roko, potem me začne boleti. Pri lagodnejši vožnji nimam težav, a kaj ko take ni. Sedaj delam vse z mislijo na avgust in september, tedaj bo veliko dirk zame, prva večja pa Po Avstriji v začetku julija.
Bili ste na maratonu Franja. V sredo ste se z ljubitelji kolesarstva zapeljali po trasi maratona Alpe. Kako gre to v sklop treninga?Rad sem s kolesarji. Tudi če bi šel sam na trening okoli Alp, ne bi šel nič hitreje. Ritem so narekovali drugi, amaterji. Presenetljivo veliko se jih je nabralo sredi tedna, dopoldne, na tako vroč dan. Nas v Idriji je zadnja leta več, s katerimi lahko gremo skupaj na trening, a tako številčne druščine, v Kamniku nas je začelo okoli 25, ne bi zbrali. Za trening pa zame ta trasa ravno ne bi bila. Raje imam bolj položne vzpone. Da leti.
Mnogi ne vedo, da ste bratranec Aleksa Humarja, državnega prvaka v reliju. Očitno imate hitrost, spretnost in vzdržljivost v genih?Očitno nekaj je na tem. Če je mogoče, spremljam, kako se vrtijo štirikolesniki. Je pa po moji poškodbi Aleks prevzel pobudo in nas Božiče dobro zastopa. Komaj čakam, da se tudi sam vrnem in jim skupaj pokaževa, koliko veljamo.
