Sezona še ni končana, a je s Tanjine plati že zelo uspešna. Glede na velika pričakovanja je uvrstitev med najboljše tri zelo lep uspeh. To je bila posebna sezona, s tekmovanji na štirih celinah. Začeli smo zgodaj spomladi in z velikimi nihanji, ki smo jih videli pri konkurenci. Tanja razen zadnje tekme ni imela velikih nihanj, tudi ni bilo vse idealno kot lani, ampak gledano z moje plati zelo v redu.
Ste se pred sezono zavedali, kako težko bo ponoviti lanski uspeh najboljše v svetovnem pokalu?Zagotovo. Že po psihološki plati je po velikem dosežku težko takoj najti nove motive, a to ni glavno. Motivi pri Tanji so. Drugo, kar se pokaže kot obremenjujoče, so dodatne obveznosti. Tanja jih ima veliko, kakršnih pa lani še ni imela. A to je razumljivo, saj je v športu treba zadostiti tudi tistim, ki te plačujejo. Te obveznosti so sicer majhne stvari, ki pa vzamejo najpomembnejši del dneva za trening in to se nabira. So pa tudi še druge stvari. Tanja ima letos doma toliko različnih koles, da ne ve, katero vzeti za trening. In ta razdvojenost se kaže denimo pri niansah, ko težko predvidimo, kaj je najbolje, in imamo več neznank, ko gre kaj narobe.
Se takšni dvomi pojavljajo tudi po zadnji dirki v Meribelu, ko je Tanja končala šele na 19. mestu?Koncept sezone smo pripravili že pred prvo dirko. Prvi vrhunec je bil evropsko prvenstvo junija, dirke svetovnega pokala smo stopnjevali in na prvenstvu stare celine zmagali. Avgustovski niz je odpeljala iz tekme v tekmo bolje in po tem stopnjevanju bi v Meribelu morala zmagati, pa ni. Ni šlo le za slab dan, po prihodu iz ZDA nekatere stvari niso šle v pravo smer. Razloge še ugotavljamo, se bo pa pred svetovnim prvenstvom čez slaba dva tedna morala spočiti. Na prvenstvu bomo šli na vse ali nič.
Bili ste na prizorišču zadnje dirke. Ste kaj trepetali za skupno tretje mesto?Seveda. S Tinetom Mahkovcem, menedžerjem ekipe, sva med dirko doktorirala še iz matematike, medtem ko sva ob Tanjinih težavah računala vse možne kombinacije, da bi se vseeno izšlo. Ko je vsak krog izgubljala po pet mest, smo vedeli, kako resna je situacija. Čeprav je bila na smrt utrujena, da se nam je kar smilila, smo jo toliko spodbujali, da je zmogla obdržati mesto med najboljšimi 20. Tudi v teh okoliščinah se je pokazal njen šampionski značaj.
Tanja v tem tednu želi obiskati največji kolesarski sejem v Nemčiji. Kako v tej situaciji ocenjujete njeno željo?Vedno športnik sam pri sebi sprejema odločitve, sam kot trener povem svoje mnenje, menedžer ekipe pa svoje. Glede treninga ni bistvene razlike, ali gre ali ne, je pa pomembno s plati počitka. Bistveno drugače je, če Tanja doma bere knjigo ali stoji na sejmu. S tem sem vse povedal.
Bo za svetovno prvenstvo prilagodila kakšen trening glede na profil in teren na Norveškem?Že v načinu priprav na naslednje dirke poskušam vedno glede na analizo terena prilagoditi program treninga. K sreči imamo v Sloveniji neomejene možnosti, da to delamo. Ne verjamem, da je to prednost, saj se o tem z drugimi ne pogovarjam, mislim pa, da tisti, ki lahko, to izkoriščajo.
O katerih podrobnostih treninga, ki bi lahko bistveno vplivale na napredek, razmišljate?Mislim, da bo trend sledil moškemu krosu. Ne bo čudno, če rečem, da je trenirati moškega vrhunskega kolesarja bistveno težje. Ženske se pač primerja z moškimi, vsaj tako je bilo zadnja leta, zato sedaj gledamo, kako dirkajo Nino Schurter, Lado Fumić in šestkratni zmagovalec svetovnega pokala Julien Absalon. Že letos smo veliko delali pri spremembah ritma, prej so se vsi vozili v enakomernejšem ritmu. Tanja napreduje, ima vrhunski talent, a pri tem bomo morali še delati. Sedežna opora pa je nekaj novega. Tanja jo vozi in mnogi se nam zaradi tega sedaj smejijo. Ko bo to osvojila s tehniko, kar zahteva nekaj časa, se bo to poznalo pri hitrosti, manjši porabi energije, hitrejšem počitku pri spustu, a to zahteva čas. No, vsega pa ne smem povedati.