»To je bil pravi slovenski dan. Že kar nekaj dogodkov imam za sabo z zastavo čez ciljno črto, a tako slovensko obarvane in evforične pa le ne. Da bi skoraj zmanjkalo slovenskih zastav. Blaži od srca privoščim prvo kolajno,« je Tanja Žakelj opisovala zgodovinski dan evropskega prvenstva v gorskem kolesarstvu, potem ko sta z Blažo Klemenčič v St. Wendlu skupaj stali na vrhu prestola stare celine v olimpijskem krosu. Z zlato in srebrno kolajno. Za obe Zdravljica v čast. Izjemno!
Čeprav sta bili na mestih ena in dve, zaradi česar so bili v posebni zagati tudi organizatorji, saj niso imeli pripravljenih dveh slovenskih zastav za zmagovalni oder, pa to ni bil slovenski dvoboj. »Blaže nisem imela na očeh. Šele na koncu,« razkrije prvakinja. »Se mi je pa v taktičnem pogledu zdelo zelo v redu, da je bila Blaža spredaj,« prizna okoliščine razpleta dirke. S tem sta morali Poljakinja Maja Wloszczowska, na koncu bronasta, Švedinja Alexandra Engen (5. mesto) in domača zvezdnica Sabine Spitz (4. mesto) na ravninskih delih na čelu rezati veter v lovu za Blažo, Tanja se je lahko skrila v zavetrje. »S tem meni ni bilo treba iti na vso moč, prihranila sem nekaj energije za zaključek. Ko je Maja v klanec zaostala, Alexandra pa na spustu padla, sem šla naprej in se nekako že sprijaznila, da bom druga za Blažo. A zaostanek se je dokaj hitro zmanjševal. To nisem bila presenečena, saj sem na vseh zadnjih dirkah imela dober zaključek. Vedela sem, da je to moja velika prednost. Ulovila sem tudi Blažo in odpeljala naprej,« je popisala pot novega naslova evropske prvakinje po lanskem švicarskem Bernu. Je njena šesta kolajna z EP in deveta s svetovnimi vred. »Saj jih niti nimam preštetih. Devet bo verjetno kar držalo,« ugiba zvezdnica krosa stare celine.
Uspeh s prvo kolajno v krosu je še kako privoščila tudi Blaži. Ne nazadnje je njuno rivalstvo na zdravem športnem nivoju in obe še bolj motivira. »Blaži še kako privoščim prvo kolajno. Kakšno vzdušje in kakšna evforija med slovenskimi navijači! Za druge sva fenomen, kar po švicarskem zgledu. Že kar nekaj dogodkov z zastavo čez ciljno črto imam za sabo, a tako slovensko obarvane pa le ne. To bom še večkrat podoživljala,« se je razgovorila Tanja.
Kar devet let čakanja od njene zadnje kolajne, doslej je vse osvojila v maratonskem krosu, je spravilo v solze sreče tudi Blažo Klemenčič. »Tako dolgo sem jo čakala. Moja prva v olimpijskem krosu. Pričakovala sem jo prej,« je bila ponosna, ko je po uri in 40 minutah za Tanjo zaostala 19 sekund. Bronasta Wloszczowska že 47 sekund več. Blaža je do zadnjega kroga celo vodila. Obrestoval se ji je, končno, napadalni slog dirkanja. »Sama sem za glavne tekmice imela Norvežanko Dahle Flesja (14. mesto), Nemko Spitz, Italijanko Lechner (18.), Rusinjo Kalentijevo (16.), a so se očitno preveč spogledovale med sabo, ko je bilo na ravnih odsekih treba delati. Tega očitno nobena ni hotela. Tudi zaradi tega mi je Robert (Pintarič, selektor, trener in partner, op. p.) svetoval, da če bom močna, naj kar napadem in grem sama naprej. To je bil Robertov mojstrski prispevek h kolajni,« je bila vesela, potem ko je vodila že v tretjem od petih krogov. V slednjem jo je Žakljeva ujela.
Uspeh Slovenk je malce presenetljiv. Po karakteristikah sta si dokaj različni. 25-letnici iz Ledin ustrezajo težje in tehnično bolj zahtevne proge, Blaži Klemenčič kot kolesarki izkušenejše starejše generacije pa bolj starodobne, ko spretnost še ni dobila tako velike veljave. »Proga ni bila tehnična in se nisem mogla zanašati, da bi tu kaj pridobivala. Poleg tega je bilo veliko ravninskih odsekov, kar je tudi moja šibka točka. Zaradi tega pa nisem vrgla puške v koruzo. Vedela sem, da se pripravljenost izboljšuje iz tedna v teden. Še zlasti če si dirke sledijo v nizu. Tudi pripravljenost se je letos ujela v juniju,« je svojo plat opisala Žakljeva, ki jo je v Nemčiji spremljalo okoli 30 najzvestejših navijačev.
»Že med tednom sem bila prepričana, da je to nekaj zame,« je progo kot nalašč zanjo razkrila Klemenčičeva, ki je marca upihnila 34 svečk. »Proga je bila taka, kot so bile včasih. Bilo je vroče, kar mi posebej ugaja. Več poudarka je bilo tudi na taktiki, poznani s ceste. Že med tednom sem rekla, da moram to izkoristiti in se spogledovati s kolajno. To me psihično ni strlo. Samozavest sem dobila tudi po pregledu časa s treninga, ki sem jih primerjala z nastopi deklet na štafetni tekmi,« je razložila svojo plat. Poleg tega je v St. Wendlu vedno dobro tekmovala in tam dosegla celo prvo zmago v svetovnem pokalu v maratonu. »To je bila tista pozitivna energija za kolajno. Sicer ima kolajna srebrn lesk, a zame ima zlatega.«
