Zagotovo. Bil je s slabšimi cestnimi odseki kot prejšnja leta, več je bilo pasti, tudi zaradi tega več padcev, več preobratov. Odsek tlakovanih poti je bil znova na sporedu po letu 2010. Tudi tedaj je bilo kup padcev. Torej so dobro vedeli, kam so nas poslali. Tour je bil tudi zaradi tega videti kot še večji spektakel. Ta interes je pretehtal, saj vedo, kaj delajo. Nihče ne gleda na varnost kolesarjev.
So kakšni posebni razlogi, da Petru Saganu ni uspelo zmagati?Bilo je več razlogov. Že po uvodnih etapah je bilo očitno, da bo skoraj nepremagljiv v boju za zeleno majico, zato so mnogi taktiko načrtno zanalašč obrnili proti njemu. Raje so videli, da on ne zmaga na etapi, kot da bi sodelovali in osvojili drugo mesto. Peter je bil po svoje trmast in nepopustljiv, a na koncu se ni izšlo. Preprosto so dobro prebrali njegove namere. Pogosto je bil tudi preveč agresiven. Lovil je vse točke, ki so bile na razpolago, in zato tudi rekordno število enajstih uvrstitev med deseterico.
Med Tourom je že bilo zapisanih nekaj namigov, da bo ameriški sponzor vaše ekipe združil moči z ameriško ekipo Garmin in da se obeta združitev ali nekaj podobnega?Med Tourom nismo imeli nobenega sestanka, da bi nam kar koli omenili na to temo. Verjetno so nas kolesarje med Tourom želeli pustiti pri miru. Sam v tako natrpanem ritmu Toura nisem zasledil teh zapisov. Pogodba me ne skrbi. Imam dogovor za leto 2015. Tako je tudi z drugimi kolesarji, ki imajo pogodbo. Glavni šef Amadio je omenil, da se v navezi z Američani nekaj pripravlja glede na nekatere čudne odločitve glavnega sponzorja, in verjetno bomo že v prihodnjih dneh izvedeli, v katero smer bodo šli pogovori. Mene ne skrbi, bodo pa naslednji dnevi zanimivi.
Na petih zaporednih izvedbah ste pripeljali na Elizejske poljane. Skupaj ste obrnili že 17.835 kilometrov. Vam ti kilometri kaj pomenijo?To so številke. Toura nisem vozil zato, da bi ga le prevozil. Veliko znoja sem pustil na cesti vsak kilometer. Ponosen pa sem, da jih je že toliko, a kaj več od tega ne. Daleč od tega, da bi delal primerjavo z drugimi slovenskimi kolesarji ali da bi se postavljal s temi kilometri, čeprav so zanimivi. Pri meni je pač tako naneslo, da sem do Pariza pripeljal že petkrat. Očitno sem že na prvem Touru leta 2010, ko sem dobro pomagal Romanu Kreuzigerju, tedaj sedmemu v skupnem seštevku, in Ivanu Bassu, dobil zaupanje šefov, da so me vzeli tudi v letih 2011 in 2012. Lani in letos pa sem že standardni član Saganove zasedbe. Zagotovo bo v prihodnje drugače. Lahko se zgodi, da bom vozil Giro ali Vuelto. Bomo videli.
Znani ste po tem, da ste imeli v nekaj minulih sezonah zelo uspešno sezono po koncu Toura, ko lahko nekaj naredite tudi za svojo dušo in ime?Tudi letos imam zelo natrpan tekmovalni program v avgustu, a sem že med Tourom dobesedno prosil, naj mi namenijo vsaj nekaj dni počitka, sicer bi konec tedna moral že na klasiko San Sebastian. Uslišali so me. Vsaj ta teden bi rad malo odklopil in odšel na morje, potem me že čaka EnecoTour, Hamburg in tako naprej. Morate vedeti, da sem od prvih dni maja, ko sem odšel na dirko v Kalifornijo, skoraj neprestano na dirkah in pripravah. Zato verjetno ni čudno, da sem v drugem delu vse opravke, ki se mi niso zdeli povsem nujni, skrčil na minimum. Zato tudi nisem odgovarjal na vprašanja o dogajanju na Touru, saj se mi ni zdelo nič posebno zanimivo. Ko je tako naporen ritem, se tudi vse te malenkosti seštevajo iz dneva v dan. Stoodstotno sem se osredotočil le na cesto in tam pustil veliko znoja.
Verjetno ste tegobe Toura črpali iz kakšnih veselih dogodivščin, saj očitno ob Saganu ni nikoli dolgčas?Seveda. Cannondale smo bili najmlajša ekipa na Touru, smeha, šal, tudi kakšne nagajive potegavščine zato ni manjkalo. Iz tega smo črpali pozitivno energijo. A od vsega se zdaj spomnim le nedelje zvečer v Parizu, ko so slovenski turisti pospremili mojo vožnjo s slovenskimi zastavami. Kar počaščen sem bil, ko so mi povedali, da so prišli v Pariz nalašč za to, da vidijo Eifflov stolp in moj prihod na Elizejske poljane.
