»Pa sem le dočakal. Končno naslov prvaka! Težko je bilo preboleti pretekla leta. Končno se je izšlo v vseh pogledih,« se je 33-letni Matej Mugerli pošteno oddahnil, ko se je z vso ekipo Adria Mobil veselil tako želenega in dolgo pričakovanega naslova državnega prvaka. Kot nalašč so 24. prvenstvo izpeljali na terenu novomeške ekipe v Gabrju. Ob slavju mlajšega člana domačina Domna Novaka in petem zaporednem naslovu Polone Batagelj (BTC City) je bil zaključek kolesarske veselice pod Gorjanci še bolj prešeren.
Po letu 2009, ko je Blaž Jarc v domači Mirni Peči prvi pripeljal skozi cilj, a mu je po predpisih KZS pripadel le naslov med mlajšimi člani, se je najmočnejši slovenski ekipi naslov izmikal vsa zadnja leta. Druga mesta, ki so jih nizali Matej Gnezda, Blaž Furdi, Marko Kump in lani prav tako v Gabrju prav Mugerli, v kolesarstvu nimajo niti približno take veljave kot naslov in majica prvaka. Slava prvaka, še posebno 14. države na lestvici UCI, ima sloves povsod po svetu, vse leto. Tudi zato so se na startu zbrali vsi najboljši slovenski kolesarji. Praksa, ki ji tudi v Sloveniji med uveljavljenimi panogami ni para.
Kolesarjem Adrie Mobil je uspelo v prelomnem letu, ko so bili ob ugašanju moči Perutnine Ptuj, Save in Radenske ob 27 kolesarjih (in 23 U23) z elite licenco na startu s peterico mož v povsem podrejeni vlogi v primerjavi z kolesarji iz tujih klubov. »Imam večjo tremo in bolj živčen sem, kot bi dirkal,« je pritisk opisal Boštjan Mervar, športni direktor Adrie Mobil. Stopiti v čevlje Milana Eržena ni bilo lahko. Mervar je vse stavil na napad. »Napad je bila seveda tvegana odločitev,« je taktiko ocenil Mugerli. »Kot bi bila tudi taktika, če bi čakali. V vsakem primeru je bilo tvegano. A se je končno izšlo. Smo najmočnejša in najštevilnejša ekipa na dirki in zaradi tega nas tudi vsi gledajo in vsi dirkajo proti nam,« se je s hčerkami v naročju v sončnem Gabrju veselil 33-letni Primorec, poročen v Cerknici.
Že v uvodnem od 15 krogov (165 km) je bil Mugerli spredaj z vodilnim avstrijskega pokala Janom Tratnikom (Amplatz) in še vedno aktualnim svetovnim prvakom med mlajšimi člani Matejem Mohoričem (Cannondale), po dobri uri in pol sta jih ujela še Luka Mezgec (Giant) in Kristjan Fajt (Adria). Novomeška zasedba je bila v veliki prednosti. Zasledovalci z za Tour pripravljenim Kristijanom Korenom (Cannondale), Juretom Golčerjem, Juretom Kocjanom, Janom Polancem, v uvodnem delu zelo aktivnim Janijem Brajkovičem in Gregom Boletom – ki je bil za mnoge iz karavane, tudi Marka Kumpa in Boruta Božiča (oba odstop), še dva kroga pred ciljem prvi favorit – so bili vseskozi na dosegu dveh minut, a tega niso zmogli izničiti. »Ritem nas spredaj je bil tako močan, da sem bil že tri kroge pred ciljem prepričan, da bo beg uspel, a izračunal sem, da brez mene. Mugerli je bil najmočnejši danes,« je razložil up Mohorič. Še najbolj se je uspel trojici v zaključku približati Jure Golčer skupaj s tretjim kolesarjem Adrie Primožem Rogličem.
Selektor Gorazd Štangelj, ki je v avtomobilu Astane spremljal večino »legionarjev«, je moral na domačem terenu kot »ta mladi« v lokalni gostilni, podpisati, da je le prvi poraženec. Reševal ga je Luka Mezgec. Za Kamničana so mnogi menili, da je na državno prišel na »izlet« brez velikih ambicij, a so se z mentaliteto bivšega gorskega kolesarja ušteli. »Prišel sem na izlet, a bil je zelo težak izlet. Drugo mesto je moj maksimum, ki ga nisem pričakoval. Nisem več v tako vrhunski formi. Zame je uspeh že to, da sem skočil v beg, ob tem pa sem postrelil tudi večino nabojev. Z begu smo dobro sodelovali, Mugerliju in Fajtu sem bil konkurenčen le zato, ker sem bil hitrejši navzdol. Le tu bi bil lahko prvak. Mugerli je bil najmočnejši in je zasluženo zmagal,« je razplet opisal Mezgec ob odhodu na dopust.
