Tako kot je bil zgodovinski 20. januar 1980 z alpskim smučarjem Bojanom Križajem v Wengnu ali 6. marec 2006 s smučarsko tekačico Petro Majdič v Drammnu, bo tudi 26. maj 2013 z gorsko kolesarko Tanjo Žakelj v Novem Mestu. V teh dneh posebne evforije ni čutiti, a prvo veliko zmago v olimpijskem krosu bo vredno pomniti. Pač gre za paradno disciplino gorskega kolesarstva. Razsežnosti zmage male kolesarke iz Ledin ni lahko dojeti. Odmaknjena je z malo simbolike ravno toliko, kot je idilična vas med Idrijo in Žirmi oddaljena od Ljubljane. Vsaj Gorazd Penko bi letošnjo Franjo moral speljati čez to vas in vse bi se spremenilo. To, da v Sloveniji, podobno kot v svetu, po prodaji koles polovični delež dosegajo gorska, ni obroben podatek.
A do trenutka, ko je sedla na gorsko kolo in že v prvi sezoni osvojila bron na svetovnem mladinskem prvenstvu, s čimer je bilo z lahkoto predvideti meteorski vzpon, je bilo zanjo pomembno še igranje nogometa za NK Velesovo, še vedno edino gorenjsko žensko ekipo za mlada dekleta. Tudi atletski trener Edvin Kosovelj jo je po zmagi na Teku prijateljstva v Hotedršici, teku z 42-letno tradicijo, vabil, naj se pridruži Mateji Kosovelj in Luciji Krkoč. Čez drn in strn bi bile neulovljiv trojček. A za tak teren je izbrala kolo, klub MBK Črni Vrh, čeprav daleč stran v drugih idrijskih hribih, a bil je najmočnejši klub daleč naokoli vsezaslužnega Jožeta Kenka. Že leta 2006 je iz rok vaščanov, ki jo množično spremljajo na bližnjih dirkah in ji za vsak uspeh pripravijo vaško veselico, tudi v nedeljo in ponedeljek so jo, dobila spominsko tablo, da je tam doma mladinska svetovna in evropska prvakinja. Tudi s sponzorskim avtomobilom, primerom posluha ponosnih Idrijcev in idrijskega gospodarstva za šport, se je kmalu vozila.
A vsaka pravljica ima dramatični zaplet. Ko je imela kot dvajsetletnica doma že mavrično majico za kategorijo U23, ji je septembra 2008 pri delu na domači kmetiji odrezalo dva prsta na levi roki, prstanec in mezinec. Bili so pri koncu z deli siliranja koruze in pridna kot je, je hotela še malo počistiti. Kardan je bil še vklopljen. S helikopterjem so jo prepeljali do Ljubljane, kirurgi pa so oba, na srečo v nesreči gladko odrezana prsta, v peturni operaciji prišili nazaj. Tudi sredinec je bil močno poškodovan. Marca naslednje leto je že zmagovala. Vmes, do najlepšega tedna v življenju, kot je opisala olimpijske igre v Londonu z desetim mestom, je tudi pridno študirala. Je absolventka fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
»Kje je meja? Ne vem. Nebo,« je malo v šali pripomnil njen trener z doktorskim nazivom Samo Rauter, potem ko je dolga leta sodelovala z Lukom Želetom. Nasveti imajo podlago s testiranj na fakulteti za šport. Njene teste mentor dr. Radoje Milič rad daje na piedestal potenciala vzdržljivostnih športnic. Še kako pomembno v karieri je bilo sodelovanje z olimpijcem iz Sydneyja Primožem Štrancarjem. Še kako posrečena je tudi nova sredina ekipe Unior tools, z menedžerjem Tinetom Mahkovcem, kjer jo obkrožajo fantje iz gravitacijskega dela MTB. Prav v tehniki vožnje in temu posledično tudi samozavesti je v zadnjem obdobju naredila največji napredek. Večinoma trenira sama, z analizami kilometrov si glave ne beli preveč.
Tanja, ljubka in prijazna punca, ima rada šport in to je njena notranja motivacija. Pravzaprav je prava princeska slovenskega športa. Ob koncu sezone hodi tudi na Ljubljanski maraton in na tek na Šmarno goro, letos je zmagala na Bloških tekih. Vršič in Mangart odpelje spotoma. Dejstvo je, šampionka bi bila povsod. Cesta je ne mika, kraljica Marianne Vos je prišla njej naproti na blatni stezi. Dvoboji z Blažo Klemenčič so že pred časom dobili mit »el klasika«, večnega derbija, čeprav je pomembno vlogo vzpodbudne domače konkurence imela tudi v tretji dami MTB Nini Homovec. A Tanji tovrstna rivalstva niso glavni motivacijski faktor. Predvsem jo žene tekmovalnost. Osredotoči se nase. Psihično moč dokazuje skozi vso kariero. Na velikih, pomembnih tekmah Zlata deklica vedno zablesti v vsem sijaju.
»Da sem oblekla belo majico, je pika na i zmagi. Nanjo sem posebej ponosna. Velik izziv jo bo zadržati. Dosežke je treba presegati,« je odločena, da bo majico vodilne v svetovnem pokalu odločno branila. Skupaj z Mihom Halzerjem in Lukom Mezgecem, junakom zadnje kolesarske dobe iz istega gnezda MTB, s projektom Rio de Janeiro, je ironični posmeh slovenski zakonodaji in njenim snovalcem, ki so 1. aprila pred 18 leti sprejeli enega najbolj strogih civiliziranih odlokov proti (gorskim) kolesarjem, uničevalcem narave. Zato bi bilo kot nalašč v čast, da bi poimenovali Maraton mala Tanja. Vse velike gorske kolesarke imajo svoje maratone. Melodično in simpatično zveni.
