Vsako leto se zdaj že tradicionalno v prvem tednu po novem letu zberejo na snegu, na treningu, ki je v veliki meri namenjen tudi druženju, saj z njim nekako uradno odprejo sezono priprav. Letos so se dobili na Pokljuki, in ker so tam doma tekači na smučeh in biatlonci, je zamisel, da bi se pomerili v biatlonu, njim ne ravno najbolj domačem športu, pravzaprav povsem logična.
En dan je bil namenjen učenju teka na smučeh, a, roko na srce, večina kajakašev in kanuistov je na smučeh zelo domača, pri streljanju pa je seveda zgodba že malce drugačna. A da ne bo pomote, res da so spremenili agregatno stanje vode in osnovno orodje, a s puško so vseeno nekateri zelo spretni. Slalomistka Nina Bizjak je kot za šalo podrla vseh pet tarč. »Streljanje je dejansko najboljši del biatlona. V primerjavi s tekom tukaj lahko prav uživam,« je povedala Nina Bizjak. A prav nikogar niso motile zimske razmere na Pokljuki, čeprav je minus 5 stopinj Celzija nekaj, česar se bodo v kratkem le še spominjali, saj večina reprezentantk in reprezentantov odhaja v toplejše kraje, recimo v Združene arabske emirate.
In čeprav običajno namesto puške držijo vesla, drsijo pa po vodi v drugačnem agregatnem stanju, in ob tem, da so vajeni naporov in garanja, je bilo pogosto slišati stavek: »Tole je pa zafrknjeno.« Kaj ne bo, biatlonci vedo, kaj pomeni umiriti puško po nekajkilometrskem teku ob pravem srčnem utripu. »Ob vsem tem, da je to tudi malce zabave in sproščenega druženja, je tak trening vseeno tudi delo. Letos bo za tekmovalce in za nas presneto napeto, smo v predolimpijski sezoni, kjer se ponavadi odloči o 80 odstotkih potnikov na olimpijado, zato moramo to leto res izkoristiti na najboljši možen način. Za večino reprezentantov bodo zato priprave v toplejših krajih več kot dobrodošle,« je povedal Andrej Jelenc, direktor slovenskih kajakaških reprezentanc.
A preden se bodo lahko ogreli v Združenih arabskih emiratih, so morali malce potrpeti pri biatlonu in temperaturah pod ničlo. Na vprašanje, zakaj biatlon, ali je to bila bolj zabava ali pa se za tem skriva nekaj več, je sprinter na mirnih vodah Jošt Zakrajšek povedal: »Eni smo verjetno bolj domači na tekaških smučeh, drugi manj, a vsekakor je bila to lepa popestritev treningov, verjamem, da se bomo še dolgo časa pogovarjali o vsem, kar se nam je dogajalo tako na stezi kot na strelišču. In verjeli ali ne, kar nekaj stvari je podobnih pri našem športu in teku na smučeh.«
To je potrdil spustaš Simon Hočevar, ki je dodal, da je pomembno, da so malce skupaj, da se družijo, kajti konec koncev so vsi skupaj ena velika družina, slovenski kajakaši pa tudi presneto dobro vedo, kaj so to uspehi: »Nekateri gibi pri tekačih in pri nas so zelo podobni, jaz se na primer s tekom na smučeh ukvarjam že dolgo, dejansko sem bil tudi že po celo zimo na smučeh. In če pogledam z drugega vidika, včasih ni bilo Avstralije, Združenih arabskih emiratov in še česa in smo se pripravljali tudi s tekom na smučeh. To je odličen anaerobni trening, izboljšuje kondicijo, razvija pljuča in še kaj.« Slalomistka Urša Kragelj je bila še bolj navdušena. Kot Primorka, tako sama pravi, do sedaj ni imela veliko priložnosti teči na smučeh, zato je bila letošnja izkušnja zanjo nekaj povsem novega. A ne glede na vse dobre pogoje, ki so jih deležni tekmovalci in tekmovalke, je bila tudi malce kritična: »Najbolj me žalosti, ker steza v Tacnu še ni dokončana, po vseh teh letih moramo tam še vedno improvizirati, saj ne moremo odpeljati celotne steze v predvideni dolžini. Zelo je občutljiva na vodostaj. Pri tem verjetno ne govorimo o nekih velikih vsotah, da bi se ta steza končno uredila in bi na njej lahko normalno trenirali.« In to v sezoni, v kateri se bo veliko odločalo tudi o prihajajoči olimpijadi. Zato so cilji tekmovalcev in tekmovalk seveda skrbno preračunani.
Le da si Urša s tem ne beli glave: »Cilji so postavljeni, treningi tudi, a se z vsem tem ne obremenjujem preveč. Dobro se počutim, z užitkom treniram, na to, da bo letos kar napeto zaradi priprav na olimpijado, ne dam prav veliko. Delam tako, kot znam in zmorem, verjamem vase in prepričana sem, da bomo letos lahko spet nanizali dobre rezultate.« Torej so tekmovalci in tekmovalke odtekli in odstreljali svoj »program« na Pokljuki, zdaj pa spet prihajajo na vrsto čolni in vesla. Dela jim vsekakor ne bo zmanjkalo.
